V Agrokorju sicer zanikajo ugibanja, da nameravajo za delnico Mercatorja namesto 120 plačati le 81 evrov, toda vlagatelji temu ne verjamejo in vrednost Mercatorjevih delnic je v dobrem mesecu z več kot 100 zdrsnila na 80 evrov. Da je indeks SBI TOP prejšnji teden izgubil 1,82 odstotka, gre krivda tudi najprometnejšim Krkinim delnicam (-1,85 odstotka) in Telekomu (-2,88 odstotka). Gorenje se je podražilo za štiri odstotke, Triglav za dva.

Bo Slovenija zmogla sama?
Promet na Ljubljanski borzi ostaja izjemno nizek, tujih vlagateljev je zelo malo, kar ob vseh težavah, ki jih ima Slovenija, ni presenetljivo. Naslednje leto bo treba refinancirati za 3,3 milijarde evrov posojil, še večji zalogaj pa bo sanacija bank. Glavno vprašanje je: ali bo Slovenija zmogla sama, ali se bo (po španskem vzoru) obrnila na pomoč k skladu ESM, ali pa bo kot Grčija doživela črn scenarij in bo morala zaradi težav bank in proračun za pomoč prositi zloglasno trojko, torej ECB, Evropsko komisijo in Mednarodni denarni sklad.

Posojilo iz sklada ESM ugodno, toda ...
Za zdaj velja, da ima Slovenija še nekaj časa, da sama reši zagato. Uroš Čufer zagotavlja, da naj trojka pospravi kovčke, če jih je mogoče pripravila. Drugačnega razmišljanja od finančnega ministra niti ne gre pričakovati, toda morda niti ne bi bil smiselno riniti z glavo skozi zid in se zadolževati po dragih obrestnih merah. Po enem od izračunov bi bilo treba za posojilo iz sklada ESM vsako leto plačati 250 milijonov manj obresti, kot bi plačevali za drag dolg, a seveda bi takšno posojilo dobili pod določenimi (gotovo bolečnimi) pogoji.

Evropske institucije pogosto na obisku
Na vprašanje, ali bo trojka prišla v Slovenijo, je analitik Andraž Grahek v Odmevih povedal. "Že zdaj Evropska komisija in Evropska centralna banka vsak na svojem področju, ena na proračunskem področju, druga na bančnem, redno spremljata, kaj se dogaja v Sloveniji in pridejo pogosto na obisk k nam. Lahko bi nekdo rekel, da je trojka že tukaj, ampak se samo delamo, da je ni."

Kateri scenarij najverjetnejši?
Kakšen scenarij se Grahku zdi najverjetnejši - da se rešimo sami ali da nam bo morala pomagati tujino? "Rahlo višjo verjetnost ima scenarij, da bo vlada poskusila sama, pri čemer računa na naslednji učinek: ko bo dobila izstavljen račun, koliko kapitala je potrebnega za sanacijo bank, bo uporabila vsa razpoložljiva likvidnostna sredstva za reševevanja in bi to potem povzročilo olajšanje na trgu (in prek cenejše obrestne mere normalno zadolževanje, op. a.)."

Okrevanje ogroženo, mogoča celo recesija
Medtem ko so največje svetovne borze dokaj dobro prestale ameriški proračunski fiasko in dejstvo, da je moralo v ponedeljek skoraj milijon javnih uslužbencev ob začetku novega fiskalnega leta na prisilni dopust, se zdaj odpira vprašanje, kaj se bo zgodilo čez slaba dva tedna, ko bodo ZDA dosegle zgornjo mejo dovoljenega dolga. Če se politiki ne bodo dogovorili o dvigu te meje, bo najmočnejša gospodarska velesila prvič nelikvidna. Nekateri se bojijo, da bodo vse te politične igrice upočasnile okrevanje ameriškega gospodarstva ali celo sprožile recesijo.

Nizka rast dobičkov v tretjem četrtletju
Od 18. septembra, ko sta bila newyorška indeksa Dow Jones in S & P 500 rekordno visoko, sta omenjena indeksa izgubila le okrog dva odstotka. S & P je v primerjavi z začetkom leta zajetnih 18 odstotkov višje. Ob negotovosti, ki vlada v zadnjem obdobju, nekateri vlagatelji unovčujejo dobičke. Naslednja ovira bodo poslovni rezultati tretjega četrtletja, ki jih bodo ameriške korporacije začele objavljati že ta teden. Napovedi so močno okleščene, saj naj bi bila rast dobička le 4,5-odstotna. Med posameznimi sektorji naj bi se najbolje izkazal finančni z 9,5-odstotno rastjo dobička.

Nafta dražja, zlato navzdol
Ker je dolar po nekaj zaporednih dnevih padanja v petek krenil navzgor, so surovine ob koncu tedna pridobivale. Cena bakra se je zvišala za odstotek, niklja za štiri odstotke. Nafti pomagala še novica, da se Mehiškemu zalivu bliža tropska nevihta, prav nič pa ni plemenitim kovinam pomagal ameriški proračunski polom in zaprtje številnih ameriških vladnih agencij. Tedenska izguba pri zlatu je bila dvoodstotna, najnižjo točko pa je zlato doseglo v sredo pri 1,276 dolarjih.

Po Facebooku na borzo še Twitter
Med posameznimi podjetji je bil prejšnji teden v ospredju Twitter, saj želi z javno prodajo delnic v drugi polovici novembra zbrati okrog milijarde dolarjev svežega denarja. Na borzo se bodo delnice uvrstile pod oznako TWTR, za zdaj pa še ni znano, ali se bo z njimi trgovalo na Newyorški borzi vrednostnih papirjev ali pa na borzi Nasdaq. Prav tako ni znano, kakšna je trenutna tržna vrednost podjetja - ugiba se, da gre za okrog 10 milijard dolarjev, je pa moral Twitter javnosti razkriti svoje računovodske bilance. Iz njih je razvidno, da se je lani prihodek skoraj potrojil in da je tudi v letošnjem prvem polletju posloval z izgubo, ki je znašala 69 milijonov dolarjev.