"Ko smo pred slabim letom dni prevzeli vodenje vlade, se je gospodarstvo v prvem kvartalu skrčilo za - 4,5 odstotka, do konca leta pa smo uspeli padec ublažiti na -1,6 odstotka. Tudi prihodnja gibanja so prvič po nekaj letih dobila bolj optimistične napovedi od predhodnih," je zapisala v odzivu na makroekonomsko poročilo Evropske komisije premierka Alenka Bratušek.

Napoved Bruslja, da bo imela Slovenija letos 0,1-odstotni padec BDP-ja in 3,9-odstotni primanjkljaj, je po njenih besedah potrditev, "da je usmeritev sedanje vlade pravilna". "Slovenija se bo po napovedih Evropske komisije ob nadaljevanju sedanje politike v zadnjem četrtletju tega leta zopet gibala v pozitivnih številkah. Kljub temu, da ljudje tega okrevanja še ne občutijo, lahko sedaj realno gledamo na čas konca krize. Do takrat nas čaka še nekaj velikih preizkušenj, ki pa smo jih kot zrel narod zagotovo sposobni premagati."

Evropska komisija slovenskemu gospodarstvu v letu 2015 napoveduje 1,3-odstotno rast in 3,3-odstotni primanjkljaj. Te napovedi so boljše od novembrskih, a primanjkljaj je še previsok. Za lani je številka zrasla s 5,8 na 14,9 odstotka BDP-ja.

Občutno slabše napovedi o dolgu
Bruselj sicer za letos Sloveniji napoveduje dolg v vrednosti 75,4 odstotka BDP-ja, leta 2015 pa naj bi se povzpel na 78 odstotkov BDP-ja; lanski dolg po ocenah komisije znaša 71,9 odstotka BDP-ja. Javni dolg Slovenije je bil še leta 2008 22 odstotkov BDP-ja, zdaj že presega 60 odstotkov BDP-ja, kar kot zgornjo mejo določajo evropska proračunska pravila.

10,8-odstotna brezposelnost
Brezposelnost v Sloveniji bo letos po napovedih komisije 10,8-odstotna, v prihodnjem letu pa 10,7-odstotna, kar je manj od povprečja v območju evra, ne pa tudi od povprečja v celotnem EU-ju.

Napetost na trgu je manjša, a razdolževanje še traja
Več pozornosti kot javnim financam je Rehn tokrat pri orisu splošnih razmer posvetil padanju inflacije. Slovenija bo imela letos po bruseljski napovedi 0,8-odstotno, v letu 2015 pa 1,3-odstotno inflacijo, kar je nekoliko manj oziroma enako kot povprečje v območju evra.

Krhko okrevanje naj bi se začelo v drugi polovici tega leta, k čemur bodo prispevali boljši tržni pogoji, a posojanje zasebnemu sektorju ostaja omejeno zaradi še ne dokončanega procesa razdolževanja bank in podjetij.

Le Cipru in Sloveniji bo letos še padal BDP, je na novinarski konferenci ob predstavitvi napovedi izpostavil evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn. Cipru komisija napoveduje 4,8-odstotni padec BDP-ja.

V letu 2015 bodo imeli šibkejšo rast od Slovenije Ciper (0,9 odstotka) ter Italija in Hrvaška (po 1,2 odstotka), enako rast kot Slovenija pa Finska in Nizozemska ter zunaj Evrope na primer Japonska.

Boljša napoved za primanjkljaj
Bruselj je izboljšal tudi oceno lanske rasti. Medtem ko je novembra Sloveniji za lani napovedal 2,7-odstotni padec BDP-a, je zdaj to številko zmanjšal na 1,6-odstotno skrčenje BDP-ja.

Za letos in prihodnje leto je boljša tudi napoved za primanjkljaj. Bruselj je novembra Sloveniji za letos napovedal 7,1-odstotni primanjkljaj (3,6-odstotnega brez dokapitalizacije bank), za leto 2015 pa 3,8-odstotnega.

Evropska komisija je oceno o lanskem primanjkljaju poslabšal s 5,8 odstotka BDP-ja (štiriodstotnega brez dokapitalizacije bank) na 14,9 odstotka BDP-ja, predvsem zaradi dokapitalizacij bank. Brez "enkratnega" ukrepa dokapitalizacij bank, ki ga komisija pri ukrepanju zaradi presežnega primanjkljaja ne upošteva, bi bil slovenski primanjkljaj po njeni oceni lani 3,7-odstoten.
V okviru postopka za odpravo presežnega primanjkljaja bi sicer morala Slovenija javnofinančni primanjkljaj lani znižati na 4,9 odstotka BDP-ja, letos na 3,3 odstotka BDP-ja, v prihodnjem letu pa na 2,5 odstotka BDP-ja. To kaže, da bo potreben še dodaten fiskalni napor, torej dodatni ukrepi za znižanje primanjkljaja. Številke o primanjkljaju so v Sloveniji tudi precej slabše od povprečja v območju evra in EU-ja.

Rehn: Reforme moramo nadaljevati
"Najhujša kriza je morda za nami, a to ni razlog za počitek, saj je okrevanje še vedno skromno. Za krepkejše okrevanje in delovna mesta moramo nadaljevati gospodarske reforme," je opozoril komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn.

Komisija je sicer izboljšala prejšnjo, novembrsko gospodarsko napoved, ko je evrskemu območju za letos napovedala 1,1-odstotno, v letu 2015 pa 1,7-odstotno rast, EU-ju pa 1,4-odstotno oziroma 1,9-odstotno rast.

Brezposelnost ostaja visoka
Evrskemu območju Bruselj za letos napoveduje 12-odstotno brezposelnost, leta 2015 naj bi bila ta nekoliko nižja, 11,7-odstotna. V celotnem EU-ju naj bi bila letos 10,7-odstotna, v letu 2015 pa 10,4-odstotna.