Manevrska struktura narodne zaščite, katere glavna naloga je bilo zavarovanje procesov ob osamosvajanju. Leto dni po nastanku je izpolnila svoj cilj, pozneje pa prešla pod okrilje Teritorialne obrambe.

Manevrska struktura narodne zaščite je nastala po ukazu JLA iz leta 1990, ki je od Teritorialne obrambe zahtevala predajo orožja iz svojih skladišč. Posamezni odbori so temu ukazu sledili, nekateri pa so ukaz dojeli kot razorožitev in se mu uprli.

Med tistimi, ki jim je bil ukaz sporen, je bil tudi tedanji načelnik oddelka za Ljudsko obrambo občine Kočevje Tone Krkovič. Ko je videl vojake JLA, ki so odvažali orožje iz občinskega štaba JLA, je o dogajanju obvestil tedanjega ministra za obrambo Janeza Janšo in notranjega ministra Igorja Bavčarja.

V vojni odigrala svojo vlogo
Sestanek je dal podlago za prve aktivnosti pri organiziranju Manevrske strukture. Slovenija je z njo nameravala usposobiti lastne oborožene sile za morebiten spopad z JLA. Manevrska struktura je na začetku delovala v tajnosti in brez formalne podlage, saj je zakonsko podlago dobila šele septembra 1990, oktobra pa je prešla pod okrilje slovenske Teritorialne obrambe, ki se je pozneje preimenovala v Slovensko vojsko.

Ob jubileju Manevrske strukture narodne zaščite je njen prvi poveljnik Tone Krkovič dejal, da je bila oblikovana v posebnih razmerah in v najbolj občutljivem času osamosvajanja, njen končni rezultat pa je predstavljala organiziranost več deset tisoč oboroženih vojakov in policistov v enovito vojaško organizacijo. Krkovič je ob tem dejal tudi, da je že leto dni pozneje v osamosvojitveni vojni Manevrska struktura narodne zaščite v popolnosti odigrala svojo vlogo.

Uporništvo z razlogom
Jubilej Manevrske strukture narodne zaščite je zaznamovalo tudi Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve s slovesnostjo, na kateri je spregovoril tudi načelnik generalštaba slovenske vojske Andrej Osterman. V svojem govoru je poudaril, da je pri manevrski strukturi šlo za uporništvo z razlogom.