Slavnostna govornika na sprejemu pri predsedniku republike Borutu Pahorju sta bila člana tedanjega predsedstva Demosa Hubert Požarnik in Matjaž Šinkovec.
Požarnik je v svojem govoru poudaril, da projekt Demosa ni bil projekt ozke skupine, ampak se je za uspeh Demosa treba zahvaliti državljanom, Vatikanu in prvim državam, ki so priznale Slovenijo kot samostojno državo. Poudaril je tudi, da cilj Demosa ni bil revanšizem in da celoten proces osamosvajanja ne bi tekel tako hitro ter neboleče, če pri tem ne bi sodelovala tudi levica.
Šinkovec, ki velja za avtorja imena Demos, se je danes dotaknil tudi tega, zakaj in kako je prišel do tega imena. Predvsem pa je spregovoril o občutkih tistega časa. "Nismo se zavedali, da ustvarjamo zgodovino. V svojih prizadevanjih smo bili naivni. Nihče nas ni prosil, da se politično angažiramo, ali nas v to prisilil. Slovenke in Slovenci smo prvič v zgodovini stopili skupaj. Upam, da ne zadnjič," je dejal.
Predsednik republike Pahor pa je opomnil, da "narodna enotnost za samostojno državo ni padla z neba". "To, da neka politika za neke načrte pridobi tudi politične nasprotnike, je lahko navdih za vsa naša nadaljnja politična ravnanja," je dejal in poudaril, da v politiki nikoli ni bilo toliko dialoga kot tedaj in da sam danes pogreša tak dialog.
"Velike ideje terjajo veliko dialoga, tudi prepire, morda kanček nečimrnosti ali zamer. Predvsem pa veliko dialoga, da lahko prevzamejo množice," je še dodal in svoj govor sklenil z ugotovitvijo, da smo bili Slovenci "pol stoletja prej razdeljeni in še danes celimo tiste rane, a takrat smo bili enotni".
Sprejema so se udeležili tudi številni predstavniki političnega in družbenega dogajanja pred 30 leti, današnji poslanci ter predstavniki različnih državnih institucij. Nekdanji ustavni sodnik, svetovalec predsednika republike Ernest Petrič je v izjavi medijem ob robu slovesnosti poudaril pomen takratne enotnosti. "Do nje je prišlo v nekem zgodovinskem trenutku, ko je slovenska politična elita ujela pravi trenutek in ni bila spet med zamudniki," je dejal.
Predsednik SLS-a Marjan Podobnik, ki je bil poslanec Demosove koalicije, pa je glede delovanja takratne koalicije izpostavil, da si je vedno prizadevala, da so bili tudi predstavniki opozicije povabljeni na vsa srečanja, pogovore, tudi v mednarodne delegacije.
"Danes, ko so pred nami veliki izzivi za prihodnost, takih pogovorov, kjer bi predstavniki vlade iskali možnosti, da bi tudi opozicijske stranke ali civilna družba povedali svoje mnenje, ni," je ugotavljal.
Podobno je menil nekdanji zunanji minister v Demosovi vladi Dimitrij Rupel. Demos je bil po njegovem prepričanju uspešen, "ker je zbral vse politične silnice, ki so takrat obstajale v Sloveniji, z izjemo režima. /.../ Kot država se je Slovenija posrečila tudi s pomočjo Demosa in tiste nakopičene energije. Kar se tiče demokracije, pa je najbrž še nekaj odprtih vprašanj," je menil Rupel.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje