Predsednik republike Borut Pahor, ki se bo konec meseca po 10 letih poslovil s te funkcije, je v slavnostnem nagovoru ocenil, da zadnjih 30 let živimo "najbolj plodovit čas slovenstva". To je namreč čas, ko imamo svojo državo in smo gospodar svoje usode, je med drugim dejal.

Po njegovih besedah je Slovenija v tem času krepila mir, varnost, stabilnost in blaginjo, zato lahko ob 30-letnici slovenskega parlamentarizma s ponosom rečemo, da ob vseh težavah, tudi slabih ali napačnih odločitvah, obletnico praznujemo s ponosom.

Predsednica DZ-ja Klakočar Zupančič pa je v nagovoru ocenila, da je mogoče razvoj DZ-ja razdeliti na tri dekade. Prvo so zaznamovali predvsem osamosvojitev, priznanje Slovenije kot države v mednarodnem prostoru in gradnja temeljev za učinkovito delovanje pravne države, drugo pa sledenje ciljem vstopa v Evropsko unijo in zvezo Nato. Tretjemu desetletju je po oceni prve med poslanci morda umanjkalo vizije, dodatno pa so ga zaznamovale recesija, pandemija, v zadnjem času pa tudi vojna v naši neposredni bližini.

Prepričana pa je, da je "naša skupna pot danes jasna, kot že dolgo ne". Meni, da je 30 let od prvih volitev v DZ prelomnica tudi v tem, kako državo razumejo državljani, ki danes vedo, česa nočejo oziroma kaj želijo. To pa je po njenih besedah tudi dobra podlaga, da politika končno doume svoje poslanstvo in ta pričakovanja ob upoštevanju vseh pravnih zavez, ustavnosti in zakonitosti skuša izpolniti, razviti, nadgraditi.

Presojanje skozi čas in prostor

Prva med poslanci je v svojem govoru še poudarila, da je treba marsikatero odločitev presojati skozi čas in prostor. Čeprav današnja slovesnost ni priložnost za nizanje konkretnih madežev, na katere ne moremo biti ponosni, pa je vsaka obletnica priložnost za samorefleksijo, je dejala. "Vsekakor pa je dobro zgodovino poznati, da se nikoli več ne znajdemo v dneh, ki lahko pustijo madež na delu tako pomembne institucije, kot je državni zbor," je še poudarila.

V DZ-ju so s slavnostno akademijo zaznamovali 30 let DZ-ja in 30. obletnico drugih demokratičnih volitev v samostojni Sloveniji in prvih v državni zbor, ob tej priložnosti pa so poslancem prvega sklica in nekdanjim predsednikom DZ-ja podelili zahvalne listine.

Na prvih parlamentarnih volitvah, ki se jih je udeležilo 85,6 odstotka volilnih upravičencev, je z dobrimi 23 odstotki slavil LDS. Prestop parlamentarnega praga pa je takrat uspel še sedmim strankam, in sicer SKD-ju, ZLSD-ju, SNS-u, SLS-u, DS-u, Zelenim in SDS-u. 90 na novo izvoljenih poslancev se je 23. decembra 1992 zbralo na konstitutivni seji prvega sklica. Prvi predsednik DZ-ja je postal Herman Rigelnik (LDS), pred poslanci pa je prisegel tudi prvi predsednik republike Milan Kučan.