Stališča so sicer različna. Za nekatere odziv Slovenije ni bil slab, drugi priznavajo nehvaležen položaj, v katerem se je naša država znašla zaradi schengenske meje, ki jo varuje, spet tretji pa poudarjajo globalnost migracijskih gibanj. A skupna točka vseh stališč mladih iz projekta Grem volit! je, da je Evropska unija neustrezno ravnala.

Na račun koga živimo?

Ula pravi, da so se v času t. i. migrantskega vala dogajale tudi nesprejemljive stvari, tudi zaradi reakcij na prebežnike, da so stvari ušle nadzoru in meni, da varnostna grožnja ni taka, kot si jo radi predstavljamo. "Zdi se mi, da Evropa nekih dolgoročnih rešitev nima. Niti kratkoročnih dobrih rešitev," je dejala in kot dolgoročno rešitev navedla nujo izboljšanje razmer v državah, iz katerih prebežniki in migranti prihajajo. "Ampak treba se je zavedati, da mi, Evropejci, živimo na račun poceni delovne sile. Delovne sile brez politične moči. Zato da imamo tu (v Evropi, op. a.) na voljo izdelke in dobrine, ki so poceni. In ta delovna sila, ki omogoča takšno naše življenje, zdaj migrira. Mislim, da bi Evropejci najraje videli, da bi vsi ostali tam, kjer so, seveda ne v vojnem stanju, a da nihče ne bi več prišel sem, kar pa seveda ni mogoče," opiše svoje videnje položaja na področju migracij.

Tudi Jakob je prepričan, da je politika migracij, ki jo izvaja Evropska unija, pomanjkljiva, saj bi morala za vse evropske države veljati ista pravila, kar pa je veljalo le na papirju. "Menim, da bi morali begunce sprejeti na neki enoten način, tako da bi se vsi strinjali, kako to problematiko rešiti, in da bi tudi v resnici veljale dogovorjene kvote," je dejal.

Vsak po svoje v odsotnosti enotnosti

"Mislim, da se je pri politiki migracij najbolj pokazalo, kako neenotna dejansko je Evropska unija. Najprej se sploh ni naredila neka enotna evropska politika, ampak je vsaka država malo solirala. Potem ko se je sprejela neka enotna evropska politika, sicer na neki deklarativni ravni, je še vedno vsaka država dejansko izvajala neke svoje ukrepe. Sprejet je bil tisti dogovor s Turčijo, da so tam nekako zadržali migrante, ampak zdaj, če bi se zgodil neki nov večji plaz migracij, mislim, da bi bila Evropska unija spet na preizkušnji," je kritičen Ervin.

Zapiranje meja prizadelo predvsem državljane EU-ja

Tudi Tadej pravi, da je bil pristop k reševanju problematike migracij napačen, in poudarja zapiranje meja med državami. "Mislim, da je svobodno prečkanje meja ena temeljnih pravic, ki smo jo pridobili z Evropsko unijo, in da zdaj, v imenu varnosti državljanov Evropske unije, zapiramo meje, po mojem mnenju ni upravičeno," pravi Tadej in dodaja, da sicer razume, da vsi prebežniki ne morejo kar tako prečkati meja, ampak to še ni dovolj velik razlog za to, da se prost prehod omeji tudi državljanom držav Evropske unije.

Evropa ni izkoristila svojega potenciala

"Tukaj pa bi kritiziral Evropsko unijo," je zelo kritičen Grega. "Mislim, da se Evropska unija ni ustrezno spopadla z migrantsko politiko. Dejstvo je, da migracije od nekdaj obstajajo, migracije so in migracije bodo, vendar pa bi se Evropska unija bolj morala spopasti z nezakonitimi migracijami, ki so pač nedopustne. Nedopustno je, da nismo imeli nadzora nad tem, kdo je v naše države prihajal, zato mislim, da bi Evropska unija morala ustrezno zaščititi naše meje, predvsem pa izkoristiti svoj potencial kot velesila. Evropska unija je vendarle konfederacija s 500 milijoni ljudi, ki bi lahko uveljavila svojo moč v državah izvora migracij. Mislim, da je tam treba reševati težave," je dejal.

Treba je razumeti ene in druge

Danijel poudarja, da so migracije svetovna težava in tako svetovna odgovornost. Spoprijemanje z njimi je tako odgovornost vseh držav. Danijel še pravi, da je treba razumeti tako tiste, ki migracijam nasprotujejo, kot tiste, ki jih podpirajo. Sam pravi, da je treba najprej poskrbeti za pomoči potrebne v lastni državi, nato pa z morebitnimi presežki pomagati tudi drugim.

Pina je poudarila po njenem mnenju nehvaležno vlogo, ki jo ima zaradi izpolnjevanja zavez o varovanju schengenske meje Slovenija. Prepričana je, da je porazdelitev bremen v obliki kvot za sprejem prebežnikov dobra poteza Evropske unije, s katero nobena država ne bi bila preobremenjena, a se v praksi ta rešitev žal ni uveljavila.

Počasno mletje Evropske unije

Za Emo Odro največjo težavo v primeru migracijske problematike predstavlja nepripravljenost Evropske unije na t. i. migrantski val, ki je povzročila, da je vsaka država ravnala po svoje. "Nekatere smo postavile zid, v drugih so se začela pojavljati močna gibanja desnih strank," je navedla negativno plat. "Kar pa smo dosegli na neki mednarodni ravni, pa je, da smo začeli globalni dogovor o migracijah," je dejala in hkrati poudarila, da se zaveda, da pa je pot do izvajanja takšnega dogovora še zelo dolga. Prepričana je, da se je Evropska unija sposobna odzvati, a dodaja, da pa žal "na mednarodni stopnji vse zelo dolgo traja in je treba imeti milijone sestankov, preden sploh pride do neke ratifikacije oziroma do nekega konkretnega odgovora".

Mladi iz projekta Grem volit! evropske poslance so: Grega Bajc, Jakob Batič, Pina Grabar, Danijel Kovačič Grmek, Tadej Kobal, Ema Odra Raščan, Ula Nikolaja Ratajec in Ervin Rems.