Tako Hana Klančnik kot tudi 18-letni Rok Cerovečki, oba gimnazijca iz Slovenj Gradca, poudarjata pozitiven odnos do narave, ki ga imajo Slovenjgradčani.

"V Slovenj Gradcu s spoštovanjem gledamo na naravo in imamo spoštljiv odnos do gozdov in hribov, torej ne puščamo smeti za sabo, vse svoje odpadke odnesemo domov," pravi Rok in poudarja tudi zavezanost k ločevanju gospodinjskih odpadkov.

"Ne gre samo za odpadke, ampak je veliko pozornosti posvečeno tudi temu, da bi se manj vozili z avtomobili, tako da so tudi kolesarske steze kar dobro urejene. Poleg tega pa, če prideš v mesto s kolesom, dobiš kuponček, s katerim lahko dobiš popuste v lokalih. To je po mojem mnenju zelo dober način, da se malo manj onesnažuje," pa dodaja Hana.

Rok, ki namerava v prihodnosti študirati fiziko, se zaveda, da možnosti za delovno mesto na tem področju v domačem kraju niso velike, ampak da bo verjetno delal na kakšnem inštitutu v tujini ali Sloveniji. Bi pa raje ostal doma, saj pravi, da je "javno življenje zelo sproščeno, človek je prost, svoboden", v tujini pa bi bilo zagotovo drugače. Tudi Hana bi delo najprej iskala v okolici Slovenj Gradca, saj se zaveda prednosti tega, "da nimaš predaleč do službe". Dodaja, da pa ne bo imela težav, če se bo morala na poklicni poti prilagoditi in oditi drugam, vendar pa domače okolje vidi kot prednost za kakovostno življenje.

Mladi: Dajte nam več možnosti
Prav glede izbire poklicne poti Hana vidi pomanjkljivosti majhnega mesta, saj pravi, da je "vse tako standardno, ni velike izbire med poklici – ali si učitelj ali si zdravnik ali policist ...". Pravi sicer, da opaža trud občine, da bi se Slovenj Gradec tudi podjetniško bolj razvil, in se spomni delavnic in izobraževanj na to temo, a dodaja, da se ji ne zdi, da bi se ljudje na to možnost množično odzivali.

Rok izpostavlja pomanjkanje prostorov, kjer bi se lahko družili mladi, in kot rešitev predlaga, da bi določene prostore, kot je športna dvorana ipd., v času, ko so prosti, dali v uporabo mladim. Hana tako v navezavi na župansko funkcijo razmišlja, da bi moral župan imeti stik z mladimi v mestu, saj to v tako majhnem kraju ni nemogoče. Tako bi slišal, česa si želijo, in bi ukrepal. Sicer se mladi lahko srečujejo v mladinskem klubu, ampak Hana meni, da je to premalo in da je povezava med možnostmi, ki bi jih lahko izkoristili, in mladimi preslaba.

Glede spodbujanja podjetništva in inovativnosti mladih Rok pogreša predvsem možnost povezovanja in deljenja idej, ki bi vodile v dober produkt. Hana misli, da je treba povečati spekter poklicnih možnosti v občini, saj bi tako vsak lažje našel nekaj, kar bi ga veselilo. Čeprav projekta Izzivi Korošic, s katerim je želel Podjetniški center Slovenj Gradec zmanjšati tok stereotipov in dvigniti ozaveščenost prebivalstva o problematiki in pomenu enakosti žensk in moških v družbi, ne poznata, Hana pravi, da osebnih izkušenj s tem nima. Dodaja tudi, da po njenem mnenju med mladimi takšnega razmišljanja ni več in da se ji ne zdi, da bi jo "čudno gledali, ker /je/ ženska, če bi bila avtomehanik". Rok pa pravi, da so takšni stereotipi še kar zaznavni v njunem okolju in da so prizadevanja za njihovo uničenje prava pot k razvoju kraja.

Cesta na Kope kot cesta na konec sveta
Slovenj Gradec je sicer zelo lepo mesto, sta prepričana oba, ki pa mu, vsaj tako pravi Hana, manjka neka osrednja turistična zanimivost, ki bi privabila obiskovalce. Kot največji potencial v tem trenutku omenja Kope, kjer je zimski turizem kar dobro razvit, pri tem pa Rok tako kot tudi drugi mladi iz slovenskih občin izpostavlja slabo infrastrukturo.

Hana pravi, da se je v mestu v zadnjih letih kar veliko spremenilo, da so ga skušali narediti "čim bolj privlačnega za oči, torej navzven", da pa bi se moralo turistično bolj promovirati. "To bi bilo dobro, saj imamo lepo naravo, hribe, pohodniške poti so čudovite, mesto samo je zelo mirno, lepo, tako da bi bilo dobro, če bi se turizem bolj razvijal," dodaja Rok.

Rok kot neizpeljan projekt omenja cesto, ki bi povezovala Velenje z Ravnami in po kateri bi hitro prišel tudi iz Slovenj Gradca do Ljubljane. "Ta povezanost bi v gospodarstvu pomenila veliko, tudi v turizmu, ljudje bi bili bolj povezani, ker so ceste zdaj slabe in bi se veliko, predvsem tovornega, prometa preusmerilo na to cesto," je prepričan.

"Če omenim še Kope, je cesta, ki jo sicer popravljajo po delih, še vedno slaba, tam so ozki deli, serpentine, ki so nevarne za avtobuse, dotrajano vozišče ... počutje ni ravno varno, ko se voziš po njej," trdi. "Tako pridejo turisti, ki so jim Kope zelo všeč, ampak imajo po drugi strani občutek, kot da bi prišli na konec sveta. Če ni navajen take ceste in če ima malo boljši avtomobil, morda marsikdo raje obrne in gre nazaj v dolino samo zaradi ceste ... Če bi se to popravilo, bi bil to res velik korak naprej na vseh področjih," pa s primerom ponazori Hana.

S Hano in Rokom sta se pogovarjala Ula in Jure, snemanje in montaža: Maja Ikanović in Dunja Danial, MMC.