Ureditev prometa je eden tistih projektov, ki bi se jih 22-letni Bor Grobelšek lotil drugače, kot pa si je to zastavila novomeška občina. "Trenutno stanje je res katastrofalno, dalj časa stojim v gneči do avtoceste, kot pa se potem sploh vozim po njej, saj skozi Novo mesto teče ena sama prometna žila." Zato bi bilo nujno najprej zgraditi obvoznico ali vsaj del obvoznice okoli mesta, ki bi mesto razbremenila. "Še huje je bilo, ko je bil mestni trg zaprt. Za tristo metrov vožnje si čakal 25 minut," je kritičen Bor.

Nuja po prometni ureditvi
S tem se strinja tudi 22-letna Nika Bratkovič, ki pravi, da Novo mesto na obvoznico čaka že zelo dolgo. "Tudi zadnji smo dobili avtocestni odsek leta 2010 in ne moremo biti spet zadnji, ki dobimo obvoznico," izpostavi in doda, da v Novo mesto prihaja veliko dnevnih migrantov, ki pridejo na delo v velika novomeška podjetja. "Iz Krškega, Brežic, Črnomlja, Ljubljane ... vsi se stekajo v Novo mesto in v ključnih urah zjutraj in popoldne se mesto tako 'zabaše', da je skoraj nemogoče kam priti," ponazori Nika.

"Če se ne motim, je v Novem mestu okoli 28 tisoč delovnih mest, kar je več, kot šteje populacija strogega mesta, tako da je že iz te statistike vidno, da bi bilo treba veliko narediti na področju prometa, ker je težava očitna," pa doda Bor.

Ni pravega prostora za mlade
Oba sta kritična tudi do tega, kako mesto skrbi za mlade, saj pravita, da ni pravega prostora, kjer bi se mladi lahko družili in izmenjevali ideje. "Ni prostora za druženje ob večerih, še zadnji prostor, kjer je bilo to mogoče, lokal Patriot, se je zaprl in nov lokal ne bo privabil iste populacije," pravi Nika. Izpostavi še hostel Situla, kjer ima prostore Društvo novomeških študentov, ki jih občasno daje v souporabo mladim, a pravi, da ta ni primarno namenjen druženju.

Glede povezave med občino in mladimi Bor prizna, da osebno ni dajal nekih velikih pobud, zato ne ve natančno, kako, če sploh ta povezava deluje, a je prepričan, "da ni na prvem mestu občinske 'brige' poslušati mlade". Dodaja pa, da nekateri programi za mlade sicer obstajajo.

Nika izpostavlja pobude različnih lokalnih iniciativ, pri čemer ne gre le za mlade, ampak vse občane, med njimi pobudo kolesarske iniciative, posledica delovanja katere sta bili gradnja kolesarskih poti in možnost oddajanja pobud, ki potem romajo pred mestni svet.

Tujina? Da, a le za nabiranje izkušenj
Na vprašanje, ali si želita ostati v Novem mestu ali se vidita kje v tujini, Bor odgovarja, da se mu zdi vprašanje tujine "tak prazen koncept", saj je prepričan, da je Slovenija zelo lepa država in bi sam "gradil na tem, da izboljšujemo Slovenijo, ne pa tujine". Hkrati ostaja stvaren, saj pravi: "Zelo mi je pri srcu Novo mesto, ne morem pa zagotoviti, da bom imel službo v Novem mestu, čeprav se mi to ne zdi taka težava glede na to, da imamo avtocestno povezavo z Ljubljano. Če bodo to povezavo še izboljšali, da ne bo takih zastojev, potem ni težave, sam z veseljem vidim svoje življenje v Novem mestu."

Nika razmišlja malo drugače, saj bi glede na to, da je študentka mednarodnega poslovanja, z veseljem vsaj nekaj let delala v tujini, da bi pridobila nekaj izkušenj (tukaj ji prikima tudi Bor), kar pa ne pomeni, da bi na tujem ostala vse življenje.

Kljub velikemu številu delavcev iz drugih krajev menita, da v Novem mestu ni težko najti dela. "Mislim, da nekatera podjetja še vedno dajo prioriteto meščanom, tudi zato, da prihranijo pri potnih stroških," odkrito pove Nika in dodaja, da Novomeščanom ni težko najti dela. Tudi Bor pravi, da je čutiti nekaj lokalne pripadnosti v tem smislu, a poudarja, da je med delavci v Novem mestu ne samo veliko takih iz drugih krajev države, ampak tudi tujcev. Tako veliko delavcev iz Hrvaške in Bosne dela v novomeškem Revozu, saj družbi delavcev primanjkuje.

Bor in Nika sta razmišljala tudi o težavah, s katerimi se spopada romsko prebivalstvo Novega mesta, in menita, da je glavna težava v preslabi integraciji med mestno prebivalstvo. Kot izpostavi Nika, se večina romskih otrok šola na eni šoli v Novem mestu (ker krajevno spadajo pod ta šolski okoliš), kar pa ima za posledico prenasičenost in preslabo vključevanje med lokalno prebivalstvo. Težavo vidi predvsem v tem, da mnogo otrok ne konča šolanja. Pozitivno je, da je romsko naselje dobilo osnovno infrastrukturo, a zdaj bi bilo treba več pozornosti posvetiti vključevanju v lokalno okolje. Oba sta prepričana, da bi bilo treba nekako vplivati na starše, da pustijo otroke v šoli do konca šolanja.

Želijo si bazen olimpijskih mer
Izpostavila sta tudi neizpolnjeno obljubo o novi športni infrastrukturi v Novem mestu. Nika poudarja, da v mestu še vedno čakajo na bazen ustreznih dimenzij, ki bi omogočil rekreacijo, učenje plavanja in tudi treniranje. "V bližini imamo sicer Dolenjske in Šmarješke Toplice, ampak to so toplice, tam več kot 10 metrov ne moreš preplavati, voda je pretopla, poleg tega pa to ni prostor za rekreacijo, ampak za sproščanje," pravi Nika, ki je prepričana, da bi bazen koristil tako šolarjem in dijakom kot tudi drugim rekreativcem.

Z Niko in Borom sta se pogovarjala Ula in Jure, snemanje in montaža: Maja Ikanović in Dunja Danial, MMC