21-letni Vitjan in 19-letni Andrej študirata v Ljubljani, a ostajata, kot pravita sam, 100-odstotno Koprčana. "Sam bi si iskreno želel ostati v Kopru in na to obdobje študija v Ljubljani vedno gledam kot neko prehodno obdobje, da se izpopolnim na področju izobrazbe, potem pa se vrnem domov. Če pa bo kdaj kakšna priložnost in bo mogoče treba iti kam drugam, pa bom šel. Ampak zdaj sem bolj naklonjen temu, da bi ostal doma," pravi Andrej.

Podobno razmišlja tudi Vitjan, ki mu bo žal, če se bo moral zaradi dela odseliti iz domačega kraja, a se zaveda, da se bo treba prilagoditi okoliščinam. "Lepo je biti Koprčan, saj smo obmorsko, precej turistično mesto, počasi se razvija tudi šolstvo, tako da sem dokaj zadovoljen," pravi Vitjan.

Naj Ljubljana in Maribor prideta k nam
Na vprašanje, kaj mladi pričakujejo od občine, Vitjan poudari, da so ta pričakovanja različna, saj ima vsak drugačen pogled na svet. Sam bi si želel več študentskih domov in več večernega dogajanja, saj je, "kot vemo, Koper po 22. uri mrtev". Tako bi si želel razvoja visokošolskega študija in dodatnih fakultet, "da ne hodimo v Ljubljano in Maribor, ampak da Ljubljana in Maribor prideta k nam". Pogreša tudi več športnih dogodkov za mlade.

Omejiti mandate ali ne?
Ob vprašanju omejevanja županskih mandatov Andrej in Vitjan nimata popolnoma istih pogledov. Vitjan meni, da bi jih lahko omejili na štiri, saj je v le enem težko izpeljati vse projekte, Andreju pa se omejevanje sploh ne zdi potrebno, saj podobno kot Vitjan pravi, da je razvoj občine proces.

Funkcija župana zanju pomeni, da mora ta zastopati vse občanke in občane, Andrej pa dodaja, da mora biti sposoben voditi ekipo, biti vodja z dobro organizirano strukturo pod sabo, nadzirati projekte v občini in stati za svojimi besedami in obljubami.

Glede gospodarskega razvoja v Kopru oba izpostavljata pomen turizma. Andrej spomni na potniški terminal, prek katerega v mesto pride veliko ljudi, "ki zagotovo pustijo nekaj denarja tudi pri nas".

Tudi Vitjan bi Koper raje kot v gospodarsko/industrijsko razvijal v turistično smer, saj opaža, da industrija v zadnjih letih propada, s sabo pa sicer prinaša onesnaženje, hrup ... "Raje bi Koper razvijal v turistično mesto. Imamo potniški terminal, zaprli smo obalno cesto, delamo plaže, povečujemo marine, urejamo okolico mandrača ..." našteva potencialne turistične pridobitve in poudarja, da je zanj turizem ideja za prihodnost. Zaradi mogočega negativnega vpliva na okolje Vitjan nad drugim tirom ni navdušen.

Prav zaprtje obalne ceste in ureditev druge cestne povezave vidi kot pozitivno dejanje tako za turizem kot tudi za življenje občanov. "To je pomagalo predvsem občanom, saj imamo zdaj /po drugi poti/ krajšo pot do Izole, Portoroža in drugih obalnih mest, ki jih povezuje in se lahko tja peljemo brez vinjete. Pridobili so stanovalci ob obali, saj je manj hrupa, ljudje se prihajajo kopat, prihajajo ribiči ..." je s spremembo zadovoljen Vitjan.

Pohvalne besede za svoje mesto ima tudi Andrej, ki spomni na obnovljene šole in druge obnove ter pravi, da ne more izpostaviti področja, ki bi bilo zapostavljeno. Pravita, da občina prisluhne tudi mladim, se pa Vitjanu zdi, da se včasih stvari začnejo, ne pa tudi končajo. Meni, da bi se morda morali lotiti manj zadev v manjšem obsegu, ki jih je potem lažje končati. Konkretnega projekta ni želel izpostaviti.

Preveč nezanimanja za politiko med mladimi
Andrej je kritičen do svojih sovrstnikov. "Predvsem bi pozval mlade, naj se še bolj angažirajo v tej smeri, še bolj aktivirajo in skupaj prispevajo k nekemu napredku. Mladi bi morali biti tista gonilna sila, a velikokrat nismo, in v današnjem svetu mogoče delujemo malo preveč apatično, si ne upamo kaj preveč. Prepričan sem namreč, da če bi se res aktivirali v večjem številu, bi lahko prišli do rezultatov in dobili tisto, kar si mladi želimo. Veliko je bilo za mlade že storjenega, je pa vedno potencial za še kaj novega," pravi Andrej.

In česa bi se bilo treba lotiti v novem mandatu? "Predlagal bi, da se pozornost usmeri tudi v kraje zunaj središča. Tudi koprsko podeželje je lepo, tam se lahko sprehajaš, kolesariš ... opažam pa, da so tam cestišča bolj neurejena, prav tako ponekod kanalizacija, vodovodi, električne napeljave. Se sicer skrbi tudi za to, namenjajo se sredstva, vendar še ni izvedbe. So na čakanju. To je moja edina pripomba. Za središče občine, mesto je namreč dobro poskrbljeno, vendar je zunaj središča malo zanemarjeno," razlaga Vitjan.

Tudi Andrej se strinja, da je podeželje tema, s katero se je treba ukvarjati, in poudarja, da gre za velik prostor, saj je občina velika z veliko krajevnimi skupnostmi. "Ampak poznam veliko ljudi s podeželja, ki so zadovoljni s tem, kar se dogaja pri njih. Je pa vedno težko vsem zagotoviti 100-odstotno vse najboljše," razmišlja.

Oba se strinjata, da se mladi premalo udejstvujejo v politiki, denimo ne hodijo na volitve, kar pa po Andrejevem mnenju ni le lokalni in niti ne nacionalni, ampak svetovni trend.

"Mladi se ne zavedajo, da vsak glas šteje in da če hočemo izraziti svojo voljo, svoj glas, moramo glasovati in tako to voljo izraziti," razmišlja Vitjan in dodaja, da je treba k mladim pristopiti na način, ki jim je blizu, pogledati na svet skozi njihove oči, saj je za mlade ob ukvarjanju s šolo, prihodnjo službo in življenjem ... "zadnja stvar na svetu to, da bi se ukvarjali z volitvami". Pravi, da jim je treba pokazati, da ni tako, "saj bodo verjetno še dolgo živeli v tem mestu in bodo potrebovali kaj od občine". Treba jih je nekako "vključiti v to zgodbo", saj jih bodo potem lokalne zadeve začele bolj zanimati in bodo prišli volit, še dodaja.

Tudi Andrej razmišlja podobno in pravi, da bi bilo mlade treba vključiti v politično življenje tako, da bi se čutili kot "del sistema". "Je pa res, da se mladi pogosto sploh ne želijo ukvarjati s politiko in pravijo 'ah, to mene ne zanima', ob tem pa je dejstvo, da so tudi lokalne volitve zelo pomembne za mlade v smislu razvoja okolja, v katerem živijo, prihodnjih služb in odločitev, v katero smer bo šel razvoj mesta," konča Andrej.

Z Vitjanom in Andrejem sta se pogovarjala Špela in Jure, snemanje in montaža: Maja Ikanović in Dunja Danial, MMC