Za župana Celja se poteguje sedem kandidatov: Sandi Sendelbah (skupina volivcev), Bojan Šrot (Celjska županova lista – CZL), Marko Zidanšek (SLS), Matevž Vuga (SMC), Matjaž Železnik (SDS), Branko Verdev (SD) in Mateja Žvižej (Levica).

Uvodna tema je bil gospodarski razvoj celjske občine, v kateri je v zadnjih štirih letih vrata zaprlo 2.533 podjetij. Matevž Vuga (SMC) je ob tem dejal, da je ključnega pomena sprememba prostorskega načrta in umestitev novih con. Obrtniki po njegovem mnenju ne potrebujejo denarja, temveč prostor. Marko Zidanšek (SLS) pa je ob tem dejal, da je Celje po dodani vrednosti tretje med občinami, pred njim sta le Ljubljana in Novo mesto. S prostorskim načrtom bi privabili po njegovem mnenju nove investitorje z visoko dodano vrednostjo.

Sandi Sendelbah (skupina volivcev) je ob tem dejal, da se v Celju višja dodana vrednost dosega s podpovprečnimi plačami in da preostali kazalniki ne govorijo v prid gospodarskemu razvoju mesta, glede na druge mestne občine. Mateja Žvižej (Levica) je dejala, da si želijo gospodarskih družb, ki bodo družbeno odgovorne in spoštljive do okolja. Občina mora po njenem mnenju poskrbeti za komunalno infrastrukturo, prostorske podlage in spodbude za inovativna podjetja.

Bojan Šrot (CZL) je odgovarjal na vprašanje glede gradnje prizidka v šoli Hudinja, ki prvotno ni bil napovedan, zdaj pa se projektira. Šrot je poudaril, da je odločitev padla po pogovoru z dvema ravnateljema, ki sta dala prednost hudinjski šoli. Matjaž Železnik (SDS) je odgovarjal na vprašanje glede brezposelnosti, ki je v Celju višja glede na Slovenijo. Predlagal je spodbude tudi za samozaposlovanje in dodal, da je v Celju veliko dobrih podjetij, težavo pa vidi v tem, da ne nastajajo nova. Branko Verdev (SD) pa je poudaril, da je treba ohraniti mlade v Celju, kar bi naredil s pridobivanjem izobraževalnih ustanov od ljubljanske in mariborske univerze v Celju.

Z visečim mostom do več turistov?
V drugem krogu so kandidati odgovarjali na vprašanje Nejca Mihelaka, odgovornega urednika Celjana, ki je kandidate vprašal, ali bi nadaljevali projekt gradnje visečega mostu pod starim gradom v Celju. Šrot je poudaril, da je idejni projekt narejen in da so vsa soglasja že pridobljena. Ocenjuje ga kot inovativen turističen produkt, ki se nanaša tudi na podatek, da je v času celjskih grofov tak most že obstajal. Most bi gradil v javno-zasebnem partnerstvu.

Železnik tega projekta ne podpira, bi pa o projektu povprašal občane, če bi se večina odločila zanj, bi projekt nadaljeval. Verdev je poudaril, da ima Celje veliko zgodovinskih danosti in turistične infrastrukture, kar je treba izkoristiti. Delal bi ga le z EU-sredstvi ali pa z javno-zasebnim partnerstvom. Žvižejeva pa je dejala, da je pred tem megalomanskim projektom treba narediti precej več projektov, med njimi tudi obnovo knežjega dvorca. Sendelbah pa je ocenil, da gre pri tem mostu za grad v oblakih in da je treba bogato zgodovino izkoristiti brez takega projekta.

Zidanšek je poudaril, da je prioriteta SLS-a Šmartinsko jezero, kjer bi očistil vodo in uredil prostor za rekreacijo in turizem ob jezeru. Vuga meni, da je v Celju veliko drugih projektov, na katere je treba biti osredotočen, še posebno si želi pritegniti turiste za več kot en dan, kolikor najpogosteje ostajajo, zlasti zaradi sejma. Šrot je repliciral, da je gradnja mostu zelo poceni in da ne gre za megalomanski projekt, saj je primerljiv z vzpostavitvijo pešpoti do Šmartinskega jezera, ki pa ni privabila niti enega turista.

Kako bi občina skrbela za okoljske težave
Tretji sklop vprašanj se je nanašal na ekološke teme. Mateja Žvižej je prepričana, da je treba nujno zamenjati zemljino na javnih površinah, medtem ko bi občanom občina za sanacijo zemljine lahko ponudila subvencije. Sendelbah je v prvi vrsti osredotočen na sanacijo zraka, kjer meni, da je trenutno slabo stanje posledica slabe komunikacije z resornimi ministri. Prav tako se mu zdi nedopustno, da občina ne komunicira s civilnimi iniciativami.

Zidanšek je poudaril predvsem nizko povprečnino, ki občinam ne zadošča niti za opravljanje najnujnejših storitev. Je pa vesel, da bo tudi država nekaj naredila z vidika sanacije zemljine v šolah, kar je zdaj prevzelo ministrstvo za okolje. Vuga je poudaril, da zdaj imajo na voljo ministra, ki ima posluh za te teme in se bo lotil sanacije vrtcev. Tudi Šrot je vesel, da je na ministrstvo prišel minister, ki razume težavo, saj mesto nima v proračunu dovolj sredstev za take sanacije, obenem pa je država lastnica Cinkarne.

Železnik je odgovarjal na vprašanje glede prometa. Sicer je naklonjen zaprtju središča mesta za avtomobilski promet, je pa ob tem poudaril, da je potrebna tudi ustrezna obvoznica. Verdev je navedel, da je treba rešiti tretjo razvojno os in v tem okviru obvoznico sever-jug. Na vprašanje glede toplarne pa je dejal, da je z dobičkom od toplarne mogoče sanirati vse posledice cinkarne.

V replikah je Šrot poudaril, da v Celju pijejo eno najčistejših vod. Zidanšek in Verdev pa sta navedla težavo prašnih delcev zaradi individualnih kurišč. Žvižejeva je poudarila, da je imela občina v preteklosti več priložnosti za pridobitev sredstev za sanacijo, pa jih ni pridobila. Sendelbah je dejal, da se glede obvoznice pripravlja neka vmesna in vprašljiva rešitev. Železnik je glede vode poudaril, da imajo dobre sosede, ki dovolijo črpati dobro vodo. Vuga pa je navedel, da je bila že leta 2005 znana težava onesnaženih zemljin, ki pa se je trenutna oblast v dvanajstih letih ni lotila.