V predstavitvenem krogu vprašanj je Borut Ambrožič dejal, da na volitvah kandidira, da bo mesto popeljal naprej iz "lera", ki ga vsakodnevno meščani doživljajo.

Aleksander Saša Arsenovič je glede obljub o ureditvi mestnega jedra, kjer sta tudi njegov hotel in restavracija, dejal, da tu ne vidi konflikta interesov med zasebnim in javnim, težava so po njegovih besedah neurejene stavbe v mestu.

"Vedno držim svojo besedo, upam, da bodo volivci to spregledali in me podprli," je dejala Lidija Divjak Mirnik.

Igor Domanjko je v uvodu dejal: "Sem strokovnjak za odstranjevanje golazni, moja služba je bila nekoč prepoznana na izredno nizkem družbenem nivoju." Kot župan mislim, da ne bom posegal po teh metodah, v ospredju bo združevanje, dodaja.

Zakaj vztrajate z obljubami o kitajskih naložbah? "To je investicija, ki prinaša takšno priložnost, ki je Maribor ne bo več imel, zato sem prepričan, da me bodo ljudje podprli," je dejal zdajšnji župan Andrej Fištravec.

Alenka Iskra, ki vodi socialno podjetje, meni, da je to tudi eno izmed upanj za Maribor, saj v takih podjetjih zaposlujejo ljudi, ki sicer ne morejo na trgu dobiti zaposlitve. Poudarila je tudi, da je 25 let delala v velikih gospodarskih družbah na področju turizma.

Igor Jurišič je dejal, da je napovedal, da bo Fištravca sprejel za podžupana, če bo izvoljen. "V mestu moramo stopiti skupaj, potrebujemo spremembe, da se mladi ne bodo več odseljevali, mesto pa umiralo," je dejal.

Franc Kangler je dejal, da je ponosen, da so v času njegovega županovanja pripravili številne projekte, ki jih je nato naslednji župan končal.

Aleksander Kamenik je dejstvo, da sta na njegovi listi samo on in njegova hči, komentiral, da se zaveda, da je kot politik neizkušen, a da lahko marsikaj naredi kot župan, ostal pa bo zvest aktivizmu.

Zdravko Luketič je na vprašanje, ali bo kot župan znal udariti po mizi, odgovoril, da je po naravi sicer divji, a da je leta 1990 spoznal, da je evropsko sporočilo sporočilo dialoga.

Matic Matjašič je opozoril na slab položaj mladih v Mariboru, ki se množično izseljujejo iz mesta. Prav iz tega razloga je kandidiral, ker je prepričan, da bodo prihodnost mesta krojili mladi.

Melita Petelin je skupaj z možem lastnica gradbenega podjetja, a v tem ne vidi konflikta interesov, saj družinsko podjetje ne gradi stanovanj, ki jih obljublja kot županja.

Uroš Prikl je dejal, da lahko kot državni sekretar v uradu predsednika vlade Mariboru gotovo pomaga, a še več lahko naredi, če ga meščani izberejo za župana.

Josip Rotar želi, da več Mariborčanov spremeni potovalne navade in začne uporabljati kolo, saj to pripomore k zdravju in prijetnejšemu vzdušju v mestu.

Vlado Šega je opozoril, da Maribor potrebuje delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, za kar si bo prizadeval.
Zdenko Vinkov je na vprašanje, kaj bi storil, če bi na njegova vrata potrkal lačen Sirec, odgovoril, da ne moremo zamenjati naroda in da pri tujcih, ki prihajajo, ne gre za begunce.

Rok Zalar je poudaril zeleni fond iz svojega programa, ki se bo osredotočal na pridobivanje sredstev za ekološke investicije.

Urejanje prometa v mestu
Katere ceste v središču mesta je še treba zapreti? Kako izboljšati javni promet? Skozi zgodovino mesta se je prometna ureditev veliko spreminjala. V zadnjem mandatu smo lahko videli neustrezno ureditev Koroške ceste, podpiramo pa popolno zaprtje prometa na Lentu, je dejal Ambrožič. Arsenovič je dejal, da zapiranje mestnega jedra za avtomobile hkrati pomeni odpiranje mesta za ljudi, zato je povsem nedopustno, da so ob nabrežju reke Drave parkirana vozila. Tudi on bi z Lenta pregnal avtomobile, Koroško cesto pa povezal z glavnim trgom. Fištravec je glede očitkov kaosa na Koroški cesti dejal, da je zdaj tam za 40 odstotkov manj prometnih nesreč. "Bistveno je, da prenova Koroške ceste, glavnega trga in Lenta poteka, denar je zagotovljen," je poudaril.

Divjak Mirnikova je dejala, da tudi podpira ureditev obrežja reke Drave, da pa so njene glavne točke "red, komunikacija in razvoj". Želi si, da bodo Mariborčani spet lahko ponosni. Domanjko je nadaljeval, da prav tako načrtuje zaprtje prometa na Lentu, pa tudi zapiranje središča mesta okoli glavnega trga in Koroške ceste. Tudi Iskra je navedla, da si bo prizadevala za ureditev prometa z umikanjem avtomobilov iz središča mesta. Luketič je dejal, da je treba po zaprtju središča za promet tamkajšnjim prebivalcem zagotoviti brezobrestna posojila, da si bodo lahko kupili parkirna mesta v garažnih hišah, katerih gradnjo podpira. Še posebej je potrebna pri nogometnem stadionu in glavnem trgu, je sklenil.

Jurišič je dejal, da bi poskušal ukiniti vinjetni režim na hitri cesti, ki povezuje Tezno in Pobrežje. "Nesmiselno je, da govorimo o gradnji novega mostu, imamo pa most, ki ga ne morejo vsi uporabljati," je dodal. Kamenik bi kot župan na Lentu zgradil kakšnih 15 pomolov za električna plovila, zavzel pa bi se tudi za obuditev turizma in gostinstva. Kangler je glede avtobusov dejal, da je nujno treba urediti vozne rede, ki ne bodo zanemarjali okoliških primestnih krajev.

Ali bi podprli izvedbo Parade ponosa v Mariboru in poročili istospolni par?

Da: Zalar, Šega, Rotar, Prikl, Petelin, Matjašič, Luketič, Kangler, Kamenik, Jurišič, Iskra, Fištravec, Domanjko, Divjak Mirnik, Arsenovič, Ambrožič.

Ne: Vinkov.

Vizija razvoja turizma
Prikl se strinja, da je turizem nesporna perspektiva mesta, meni celo, da ima Maribor tudi svetovno gledano izjemne lastnosti, saj se lahko turist z avtobusom pripelje od mesta do smučišča, a da je turizmu treba nameniti več sredstev. Rotar obljublja dravsko in evropsko kolesarsko pot, saj je po njegovih besedah sektor kolesarskega turizma v Evropi vreden 44 milijonov evrov. Šega meni, da bodo turisti v Maribor prišli, ko se bodo po njem sprehajali srečni ljudje, do takrat pa je to le fasada za bedo prebivalcev. Vinkov bi najprej uredil nabrežje Drave, v turizmu pa vidi "lovke hobotnice, ki jih je treba posekati". Zalar je poudaril, da turizem pokriva široko področje, od mestnega jedra do Pohorja, vinogradov, zato je treba začeti resno strategijo in med drugim povezati levi in desni breg Drave.

Kultura v mestu stagnira
Kako boste znova zagnali kulturne projekte v mestu in kaj bo imelo prednost?

Iskra je odvrnila, da je treba vse obstoječe nasedle projekte najprej analizirati in videti, kakšne so finančne konstrukcije. Na vrh prioritetne lestvice postavlja rešitev problematike Mariborske knjižnice, ki čaka že deset let. Kamenik bi problematiko knjižnice rešil tako, da bi jo med črpanjem evropskih sredstev in gradnjo nove preselil na Dvorakovo 5, nekdanji CSD. "To je 1.500 kvadratnih metrov, zdaj jih je 300, v središču mesta je ogromno objektov, ki so last države in prazni," je dejal.

Tudi Kangler se zavzema za prioritetno gradnjo knjižnice na Rotovškem trgu, a drugi kulturni projekti, kot je mestna galerija, se vseeno ne smejo zanemariti, je opozoril. Luketič je opozoril, da je treba nadgraditi tudi preostalo lokalno kulturno produkcijo, kot so plesišča in kinodvorane. Občina bi morala po njegovem mnenju velikim mariborskim umetnikom pomagati in tako hkrati krepiti kulturni turizem.

Matjašič v središču mesta podpira dovolj veliko večnamensko stavbo, v katero bi lahko namestili tako knjižnico kot galerijo. Petelinova je opozorila, da je treba projekt knjižnice racionalizirati, ne sme pa se pozabiti na obnovo pokrajinskega muzeja.

Šega je dejal, da "kulturo delajo ljudje, in na te smo v Mariboru lahko ponosni". Mariborska kultura je glede na primerljiva mesta povsem na nivoju, treba pa je spodbujati mlade alternativne skupine, saj iz njih "zrastejo veliki igralci, pesniki in glasbeniki". Maribor kot Evropska prestolnica kulture leta 2012 je bil polomija, saj "nismo iztržili tega, kar smo mislili", pa je dejal Vinkov.

Kako povezati in nasloviti težave prebivalcev levega in desnega brega Drave?
Petelinova meni, da je na desnem bregu treba najprej urediti Ruško cesto, na levem bregu pa urediti park, ki si ga želijo predvsem sprehajalci psov. Vinkov je poudaril dotrajan asfalt na obeh bregovih, ki postaja neprevozen, na Teznem pogreša športni center. Zalar bi okrepil lokalne skupnosti in mestne četrti, s finančnimi sredstvi in povezovanjem z mestno upravo bi morale biti slišane in vključene v projekte, pri čemer je omenil tudi participatorni proračun. Tega podpira tudi Domanjko, ki kot prioriteto povezovanja obeh bregov Drave vidi tudi v ureditvi mestnega avtobusnega prometa ter ureditvi športnih objektov.

Arsenovič bi bregova simbolno povezal z brvjo na Lentu, potem je med nujnimi ukrepi omenil še zdravstveno postajo Tezno, ureditev tržnice, kolesarskih stez in športne infrastrukture na obrobju. Fištravec je dejal: "V naslednjih štirih letih bomo popravili vse ceste v Mariboru, v Mariboru ne bo več lukenj na cestah!" Hkrati je obljubil, da se bodo upokojenci, tako kot invalidi, iz levega na desni breg lahko vozili zastonj. Tudi Kangler je poudaril problematiko prometne ureditve in "poflikal" ceste ter zagotovil primarno zdravstvo za starejše občane. Matjašič je kot tri hitre in poceni projekte, ki bi izboljšali kakovost prebivalcev obeh bregov, naštel: 200 praznih stanovanj nameniti mladim družinam in starejšim, športne objekte povezati v športni center ter tehnološki park, ki bi povezal univerzo in mlada zagonska podjetja. Šega pa meni, da je težava v tem, da vodstvo ne vpraša ljudi, kaj si želijo spremeniti.
Obnova športnih objektov
Arsenovič se je zavzel za dokončanje Ljudskega vrta, da se podpre "nogometna pravljica", obnove pa je potrebna tudi dvorana Tabor. Ambrožič je dejal, da so povprašali meščane, ki so jim dejali, da se sprašujejo, zakaj Maribor uspešneje ne črpa sredstev za obnovo športnih objektov.

"S pomočjo nam tako osovražene Ljubljane bom v Maribor pripeljala javni denar za javne investicije, kar pomeni, da bomo obnovili športne objekte," je dejala Divjak Mirnikova in dodala, da se bo Ljudski vrt obnovil, treba pa ga je poleg nogometa odpreti tudi za druge prireditve.

Domanjko je dejal, da je treba urediti športne dvorane in pri tem poslušati športne navdušence ter prostovoljce, ki delajo v mestnih klubih. Jurišič pa je poudaril, da ni dovolj vlaganje v objekte, pač pa je treba misliti tudi na ljudi. Nujno je treba zgraditi nov športni bazen. "Župan se ne bo ukvarjal s športom, pomaga lahko zgolj pri projektih, ki jih pripravijo športniki," je dodal. Kangler se je vprašal, kje bo Maribor vzel denar za investicije v Ljudskem vrtu. Škoda, da se ni projekt znašel v nacionalnem slovenskem programu, je sklenil.

Za župana Maribora kandidirajo:

Aleksander Saša Arsenovič (SMC)

Melita Petelin (skupina volivcev)

Zdravko Luketič (NSi)

Matic Matjašič (Lista mladih. Povezujemo)

Uroš Prikl (DeSUS)

Andrej Šiško (Gibanje Zedinjena Slovenija)

Zdenko Vinkov (Stranka slovenskega naroda)

Borut Ambrožič (Stranka medgeneracijske solidarnosti in razvoja)

Igor Jurišič (Stranka mladih - Zeleni Evrope)

Igor Domanjko (Lista novinarja Bojana Požarja)

Josip Rotar (Lista kolesarjev in pešcev)

Alenka Iskra (SD)

Lidija Divjak Mirnik (skupina volivcev/LMŠ, LPR)

Franc Kangler (Lista Franca Kanglerja - NLS/SDS, SLS, SNS)

Aleksander Kamenik (Stranka Aleksandra Kamenika)

Rok Zalar (Zeleni Slovenije)

Andrej Fištravec (skupina volivcev)

Vlado Šega (Levica)

Posnetek soočenja si lahko ogledate tu: