Kandidate, ki se potegujejo za županski stolček na Ptuju, smo povprašali o njihovih prioritetah pri razvoju ptujske občine. Odgovorilo jih je osem, neodvisni kandidat Štefan Čelan, ki je v preteklosti že županoval na Ptuju, odgovorov ni posredoval.

Kaj občani Ptuja trenutno najbolj in najhitreje potrebujejo?
Andrej Čuš: Predvsem normalizacijo odnosov med funkcionarji in nosilci javnih pooblastil, da lahko končno Ptuj po 16 letih stagniranja napreduje.
Dejan Dokl: Občani za začetek potrebujejo župana, ki jih bo znal poslušati in slišati, povezovati in zaznati tiste potrebe in projekte, ki so bistveni za njihovo kakovostno življenje. Izpostavljam energetsko samozadostnost in nižanje stroškov obratovanja in cen javnih storitev. Občani MO Ptuj lahko skozi tovrstno delovanje finančno razbremenimo. Pomembno je, da prehajamo na oskrbo, ki ni le prijaznejša do okolja, ampak tudi za žepe občanov. Težko bi izpostavil zgolj eno potrebo ali projekt, to niti ni potrebno, saj so vsi bolj ali manj v sinergiji in se povezujejo drug z drugim. Menim, da se je možno z resnim pristopom lotiti več najpomembnejših problematik.
Rajko Fajt: Ko gre za projekte: tržnico z bogato in kakovostno ponudbo domačih izdelkov ter dovolj dostopnih parkirnih prostorov ob njej. Akcijo #pridivmesto bi nadgradili z #nakupujvmestu in tako povezali tržnico in staro mestno jedro. Ko gre za vrednote: več povezovanja in sodelovanja Ptujčank in Ptujčanov pri odločanju o ključnih zadevah naše sredine – tudi o porabi proračuna prek četrtnih skupnosti.
Nuša Gajšek: Urejeno cestno infrastrukturo – varne šolske poti s pločniki in avtobusnimi postajami; pa tudi neprofitna in oskrbovana stanovanja.
Robert Križanič: Zdravo življenjsko okolje brez težkega prometa skozi naselja.
Igor Majnik: Zaupanje v svoje sosede, prijatelje, znance, ki se "grejo občinske politike". Da to niso a priori barabe in prevaranti in da bodo izvoljeni v mestnem svetu odraz volje ljudi. Da bodo poslušali ljudi. Ne le en mesec pred volitvami, pač pa vsa štiri leta. Kot Sahara vode potrebujemo povrnitev zaupanja v to, da je demokracija vladavina ljudstva. Da ne gre za 30 izvoljenih gospa in gospodov, pač pa za 24.000 "navadnih" občanov.
Gorazd Orešek: Potrebujejo vodenje mesta, ki se bo osredotočilo na potrebe občanov in priložnosti mesta. Zato potrebujemo dogovor o razvojnih prioritetah. Ambiciozen, a realen, z jasno časovnico in viri financiranja. Če hočemo uresničiti številne potenciale Ptuja, si ne moremo privoščiti še enega mandata z metanjem polen pod noge na vsakem koraku. Mene zanima razvoj. To mora biti naša skupna odločitev. Če smo za razvoj, potem moramo razvojno tudi voliti.
Janez Rožmarin: Urejene varne poti, urejena parkirišča, dokončanje kanalizacijskega omrežja, južno obvoznico, da razbremenimo vpadnice v mesto s tranzitnim prometom, javne sanitarije in urejeno avtobusno postajo.

Od katerega projekta v svojem mandatu zagotovo ne bi odstopili in bi usmerili svoje moči v to, da ga izpeljete v štirih letih?
Andrej Čuš: Osnovna infrastruktura, ki je na Ptuju tako slaba, da ni vredna naziva mestna občina. Takoj je treba pristopiti k urejanju cest, varne šolske poti, pločnikov in komunalne infrastrukture.
Dejan Dokl: Prehod na energetsko samozadostnost in posledično nižanje stroškov obratovanja in cen javnih storitev. Ena izmed prioritet, pri kateri bi zagotovo vztrajal, je tudi gradnja večstanovanjskih stavb z dvigali, sofinanciranje dvigal s strani MO Ptuj za že zgrajene večstanovanjske stavbe in dejavnosti, ki bodo omogočale medgeneracijsko sobivanje. Vsekakor bi še izpostavil azil za živali, saj sem velik ljubitelj živali in zagovornik njihovih pravic. Sočutje do živali ni samo naša dolžnost, ampak odgovornost, da vsaj delno upravičimo slabo in neodgovorno ravnanje z živalmi.
Rajko Fajt: Ptujska obvoznica. Želim si, da umaknemo iz mesta ves tranzit – mesto pa oživimo z vsebinami, trgovinami in prireditvami v duhu družbene odgovornosti do okolja, narave in ljudi.
Nuša Gajšek: Ker sta regionalni cesti Nova vas–Destrnik in Grajena–Krčevina v določenih odsekih še vedno brez varne šolske poti, pločnikov in avtobusnih postajališč, je nujna njuna ureditev ter arheološko razstavišče.
Robert Križanič: Izgradnja prepoznavnosti Ptuja kot globalne znamke.
Igor Majnik: Projekta obnove in izgradnje zaupanja: občanov v izvoljene, sodelovanja med svetniki in županom, dialoga med izvoljenimi in občani. Sodelovanja med danes konkurenčnimi kandidati in opcijami.
Gorazd Orešek: Umestitev južne obvoznice na odseku Ptuj–Markovci in izgradnja tretjega mostu pod markovškim jezom. Gre za strateško pomembno logistično povezavo in prometno razbremenitev Ptuja, brez katere bo v prihodnjih desetletjih otežen nadaljnji razvoj Ptuja in tudi okolice.
Janez Rožmarin: Dokončanje začetih projektov, oživitev starega mestnega jedra s pravo gostinsko kulinarično ponudbo in storitvami, izgradnja stanovanj in možnost razvoja gospodarstva, da bodo mlade družine ostajale na Ptuju.

Kako bi rešili problematiko arheološkega muzeja in zagotovili, da bi ljudje lahko videli bogato arheološko dediščino ptujskega območja?
Andrej Čuš: Žalostno, da ta zaklad skrivamo. Treba ga je ponosno pokazati svetu! Projektna naloga za arheološki muzej je pripravljena, treba je dobiti sredstva in zavihati rokave.
Dejan Dokl: Dokler ne dobimo novih razstaviščnih, delovnih in depojskih prostorov, je smiselno, da pokažemo, kar je mogoče. Seveda v primernih prostorih in ob ustreznem varovanju. Primere dobre prakse že poznamo. Kot primer so Vitrine meseca v galeriji Magistrat na MO Ptuj. Kar se tiče novih prostorov, se strinjam s tistimi, ki menijo, da je rešitev smiselna na lokacijah na Muzejskem trgu. Za klet, kjer je zdaj glavnina depojev, je treba pridobiti objektivno mnenje o tem, ali se lahko ohrani, zgornji prostori pa bi bili novogradnja. V bližini so dominikanski samostan, grad, Panorama, tako da bomo dobili zaokroženo celoto. Če se projekta lotimo, kot je treba, in se oblikuje dobra zgodba, ima to tudi turistični in ekonomski potencial. Kar se tiče financiranja, pa bo vsekakor za dokumentacijo, vključno z gradbenim dovoljenjem, moral poskrbeti ustanovitelj – MO Ptuj. Ko bomo skladni z željami, je treba vzpostaviti stik z ministrstvom za kulturo. Narediti bo treba statično analizo objekta na Muzejskem trgu, zlasti za kletne prostore. Tega MO Ptuj do zdaj ni želel narediti, to je bil glavni problem, da se zadeva ni premaknila.
Rajko Fajt: Arheološki muzej je ena od nujnih strateških investicij, ki jo Ptuj potrebuje. Pa ne le Ptuj, gre za investicijo, v kateri mora imeti velik interes država. V letu kulturne dediščine bi zagotovo lažje našli evropska sredstva za njegovo izgradnjo, vendar žal projekt ni še pripravljen tako daleč. Po mojem mnenju bi ga najlažje umestili med dominikanski samostan in Panoramo. Mogoče bi celo lahko poiskali zanj strateškega vlagatelja.
Nuša Gajšek: Ko bo občina imela pripravljene podlage za izvedbo projekta (idejni načrt, projektno nalogo, projketno dokumentacijo z gradbenim dovoljenjem), bomo s strani države pridobili potrebna sredstva za dokončanje. Arheološko razstavišče bi na ta način lahko bilo dokončano do konca novega mandata.
Robert Križanič: Skupni nastop ptujske politike proti vladi za pospešitev izgradnje razstavišča, hkrati pa množico manjših eksponatov razstaviti na različnih lokacijah v mestu in narediti rimsko transverzalo po mestu.
Igor Majnik: Preprosto, v vsak prazen ptujski prostor (in teh ni malo), bi dal kak eksponat ali vsaj kopijo.
Gorazd Orešek: Ptuj potrebuje in si tudi zasluži novo sodobno arheološko razstavišče. MO Ptuj je namenil znatna sredstva za odkup zemljišč na Muzejskem trgu in prav je, da na tem prostoru med dominikanskim samostanom in Arheološkim parkom Panorama v nastajanju, umestimo novo arheološko razstavišče z vsemi pripadajočimi prostori, ki jih potrebuje stroka za svoje delo. Gre za arheološko dediščino transnacionalnega pomena, kjer bo za izgradnjo in program treba zagotoviti tudi vire iz države in Evrope.
Janez Rožmarin: Takoj pristopiti k ureditvi prostorov za predstavitev arheoloških eksponatov v dominikanskem samostanu, kar je zdaj skrito pred turisti, ter še dodatno omogočiti raziskave in razvoj arheologije na Ptuju.

Kateri atribut Ptuja po vašem mnenju do zdaj še ni bil dovolj turistično izpostavljen in bi znal pritegniti obiskovalce?
Andrej Čuš: Ptujsko jezero in arheologija.
Dejan Dokl: Menim, da so turizem v prvi vrsti ljudje, ki s svojimi kreativnimi idejami in trudom vlagajo v mesto, ki jim to vrača v obliki turistične destinacije. Trdno verjamem, da lahko le ljudje s svojo ustvarjalnostjo, aktivacijo in energijo uspešno vodijo turistične zgodbe na Ptuju. Nekatere uspešne zgodbe za občane in turiste že potekajo, ampak tega je odločno premalo. Ptuj ima ogromno danosti, tako v arheološkem smislu kot tudi umetniškem. Izkoristiti je treba bogato zakladnico kulturne in zgodovinske dediščine na Ptuju in jo implementirati na področju kulturnega udejstvovanja in ustvarjanja. V tem kontekstu je pomemben razvoj starega mestnega jedra, ki je močno povezan s turizmom in z njim povezano kulturo. Vidim ga tudi v obliki oddaje prostorov v lasti MO Ptuj ponudnikom različnih smiselnih ponudbenih storitev za simbolično ceno.
Rajko Fajt: Turist se ne ozira na meje občin, ampak preverja raznolikost ponudbe. Potrebuje pa jo na dosegu roke. Rekreacija je pomemben dejavnik odločanja, kje bo preživel svoj prosti čas. Ptujsko jezero zagotovo v sebi skriva ta potencial, s pravim pristopom vodenih tematskih in rekreativnih poti bi lahko pritegnil vse segmente turističnih obiskovalcev.
Nuša Gajšek: Arheologija.
Robert Križanič: Staro mestno jedro kot živi muzej rimskih časov in mitraizma ter zaznamovanje 1950-letnice prve omembe mesta.
Igor Majnik: Ptuj – resnično mesto muzej in mesto, kjer lahko v MUS-u (Muzej uspehov Slovenije) vidimo največje dosežke Slovenije in Slovencev.
Gorazd Orešek: Mestni stolp, ki je trenutno povsem turistično neizkoriščen. V njem vidim odlično priložnost za razgledni stolp z edinstvenim pogledom, ki bi prav gotovo pritegnil zanimanje množice turistov. Tudi grad, našo ključno veduto, je treba bolje integrirati v ponudbo mesta in na njem poskrbeti za nove vsebine – za občane in za obiskovalce. Prenovljeno staro mesto pa bo z množico gostilnic, galerij, razstavišč, kavarn in odrov idealno za čudovita doživetja. Vso to ponudbo moramo razviti. Imamo odlične nastavke, zdaj pa se moramo povezati okoli teh priložnosti.
Janez Rožmarin: Poleg predstavitve arheologije in kulturne dediščine so tu ptujski festivali ter prireditve, ki morajo v mestu obiskovalce zadržati več kot en dan. Ptuj mora postati mesto trte in vina, bogate gostinsko kulinarične ponudbe ter atraktivno mesto ob Dravi za kolesarjenje in tematske poti in vodne športe.