Volilna kampanja na letošnjih predčasnih volitvah se je začela s številnimi zapleti glede kandidatnih list, ki jih je Državna volilna komisija zavrnila predvsem na račun spolnih kvot. To se ni zgodilo prvič, saj so bile nekatere kandidatne liste v volilnih enotah zavrnjene že na preteklih državnozborskih volitvah.

Letošnjo volilno kampanjo pa sta zaznamovala dva precej nenavadna dogodka. Volilna komisija v volilni enoti Postojna je tako delno zavrnila listo Stranke slovenskega naroda, saj je bil na njej kandidat, "ki nima volilne pravice". Umrl je namreč v preteklem letu. Drugi kandidati na listi SSN-ja pa se bodo še vedno lahko potegovali za poslanske sedeže. Postojnska volilna komisija je po poročanju volilne komisije že vložila predlog kazenske ovadbe.

Stranki SD ter Andrej Čuš in Zeleni Slovenije pa sta za parlamentarne volitve kandidirali isto kandidatko, Mileno Babič, sicer v različnih volilnih okrajih. Zakonodaja dvojne kandidature ne dovoljuje, za veljavno pa se šteje tista kandidatura, ki je bila določena prva. V tem primeru SD-jeva.

Zaradi neveljavnosti kandidature Babičeve lista stranke Andreja Čuša in Zeleni Slovenije ni izpolnjevala zahteve glede spolnih kvot. Člani DVK-ja pa so s štirimi glasovi za in dvema proti izglasovali, da Čuševo listo v enoti Ljubljana Center v celoti zavrnejo.

Volilne komisije preverjajo soglasja
Direktor Državne volilne komisije Dušan Vučko je za MMC pojasnil, da morajo predlagatelji kandidatnih list seznamu kandidatov po volilnih enotah priložiti tudi njihova soglasja, ravno zato, da preverijo, ali imajo sploh volilno pravico. Zapletu z mrtvim kandidatom se čudijo, vendar bi hipotetično lahko privolil, še preden bi preminil. Ali je šlo v tem primeru za kaznivo dejanje, bodo preverjali organi pregona. Vučko pravi, da sta se oba primera, odkar je na DVK-ju, zgodila prvič. Prav tako v preteklosti niso dobili nobene pritožbe, da bi kogar koli proti njegovi volji uvrstili na kandidatno listo oz. ponaredili njegovo privolitev.

V primeru Babičeve se je izkazalo, da se je strinjala s kandidaturo tako za Čuševe Zelene Slovenije kot SD. Toda zato, ker je igrala dvojno igro, ne bo posebej sankcionirana. Kot pojasnjuje direktor DVK-ja, posebnih sankcij v takšnem primeru zakonodaja ne predvideva.

Prvič smo se seznanili s takšnim primerom. Zadeva bo šla zdaj na vrhovno sodišče, morda tudi na ustavno sodišče. Zato bo prišlo do neke sodne prakse v takšnih primerih, je še pojasnil Vučko in dodal, da se je DVK odločil, kot se je, z glasovanjem s štirimi glasovi za in dvema proti.

Toplak: DVK ne pozna volilnega prava
Zaradi te odločitve so ogorčeni nekateri pravniki. Mariborski ustavni pravnik Jurij Toplak meni, da je odločitev DVK-ja na ravni volilne komisije Azerbajdžana. Za Večer je sicer pojasnil, da je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) že leta 2007 pojasnilo, da se v takem primeru ne sme zavrniti celotna lista in se ne sme izločiti (drugih) kandidatov na listi, ki niso kršili predpisov. "ESČP je zapisalo 'nulla poena sine culpa', torej 'če ni krivde, ni kazni'. To so osnove prava in tajnik DVK Dušan Vučko ter štirje člani DVK očitno tega ne vejo. Sramota, da ne poznajo volilnega prava in evropskih pravil volitev. Igrajo se z legitimnostjo celotnih volitev, saj so do volitev le še trije tedni," je zapisal Toplak, ki od vrhovnega sodišča pričakuje, da takoj odpravi neustavnost in Čuševo listo vrne na glasovnico, saj v nasprotnem primeru lahko pozneje padejo celotne volitve.

Čuš še ni vložil pritožbe
V stranki Andrej Čuš in Zeleni Slovenije verjamejo, da bo vrhovno sodišče popravilo "fiasko" Državne volilne komisije in pri tem navajajo Toplakovo mnenje.

"Več bomo povedali ob vložitvi pritožbe na vrhovno sodišče, za kar imamo čas do petka do 15. ure. A tudi mi si ne želimo, da bi imela volilna enota Ljubljana Center volitve teden ali dva za preostalo Slovenijo," je dejal Čuš.