moremo mimo tega, da pozitivna selekcija na področju politike ni zaželena.

Letošnje parlamentarne volitve so svojevrsten fenomen, kot kažejo zapleti z volilnimi listami, stranke niso sposobne slediti pravilom Države volilne komisije (DVK), v parlamentarno bitko se je na zanimiv način vključil ljubljanski župan Zoran Janković, ki sicer na njih s svojo listo ne sodeluje, je pa sklenil sporazum s prvakom DeSUS-a Karlom Erjavcem. Ta se je zaradi arbitraže znašel na tnalu predsednika NSi-ja Mateja Tonina, ki mu očita delovanje v korist Hrvaške, Erjavec pa mu grozi s sodnim pregonom.

O zgoraj naštetih temah smo se pogovarjali z urednico Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija Tanjo Starič in filozofom Borisom Vezjakom s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.

Se obdobje novih obrazov končuje?
Ob velikem številu kandidatov, ki se potegujejo za vstop v parlament, je po mnenju Tanje Starič eno ključnih vprašanj letošnjih volitev, ali je prevzetost nad novimi obrazi vendarle končana. "Če sodimo po anketah javnega mnenja, jasnega odgovora na to vprašanje še ne moremo dati. Uspeh Marjana Šarca kaže, da to navdušenje, želja po spremembah še nista popustila, po drugi strani so vse glasnejši tudi tisti, ki opozarjajo na razočaranje, ki nastane zaradi prevelikih pričakovanj."

Čeprav so "vse karte še odprte", Tanja Starič meni, da so tokrat vendarle v prednosti stranke, ki imajo močno infrastrukturo in so dobro terensko organizirane, torej SDS in deloma SD, veliko bo odvisno tudi od predvolilnih soočenj. "Če bodo nastopi Marjana Šarca prepričljivi, lahko resno poseže v igro, če ne, pa se lahko zgodi, da novi obrazi tokrat ne bodo tako uspešni, kot so bili na prejšnjih volitvah," je še dodala.

Vezjak poudarja, da nekoliko večji nabor strank kot na preteklih volitvah ne ponuja nujno večje kakovosti, a "množenje političnih strank in njihova volja po udejstvovanju nesporno kažeta na nezadovoljstvo s trenutno etablirano strankarsko politiko in obenem njihovo presojo, da bodo ljudje morda zaupali njim".

Početje Erjavca je "moralno neverodostojno"
Tako kot pred skoraj vsakimi volitvami so se tudi pred tokratnimi že začela sklepati zavezništva. Eno izmed njih je nekoliko bolj nenavadno – če smo navajeni, da se zavezništva sklepajo med strankami, ki se podajajo v boj za parlamentarne stolčke, sta tokrat sporazum sklenila Erjavec, ki se na volitve odpravlja z DeSUS-om, in ljubljanski župan Janković, ki na volitvah s svojo kandidatno listo sploh ne sodeluje.

"Nespodobno je, da stranka, ki sploh ne gre na državnozborske volitve, poziva k nekakšnim koalicijam, katerih cilj je izrecno le politično izključevanje. Poleg tega je bil Erjavec minister v obeh Janševih vladah, zato je sedanje početje vodje DeSUS-a izrazito moralno neverodostojno," je sporazum komentiral Vezjak.

Brez podpore Ljubljane nobena levosredinska stranka ne more zmagati
Tanja Starič kot enega glavnih razlogov za takšno zavezništvo vidi v tem, da "nobena stranka leve sredine brez podpore Ljubljane ne more zmagati, saj je Ljubljana najmočnejša volilna baza pretežno leve sredine". "Janković je v Ljubljani še vedno vpliven in verjamem, da si stranke na levi sredini želijo njegove podpore."

Čeprav celotno ozadje sporazuma ni jasno, je razlog zanj po mnenju Tanje Starič vsaj deloma tudi ta, da si Janković s svojo kandidaturo vseeno ni želel drobiti glasov na levi sredini, sploh ker ni "prav nobene garancije, da bi prestopil parlamentarni prag, glasovi leve sredine pa bi se le še bolj razpršili". Na desnici se glasovi ne delijo, večino bo pobral SDS, na levici pa so glasovi zelo razdeljeni. "Tako razmerje sil govori v korist temu, da lahko na naslednjih volitvah večino dobi Janšev SDS, ni nezanemarljivo, da SDS-u v anketah javnega mnenja podpora neprestano raste. Zato je eden, a ne edini razlog za takšen dogovor strah pred zmago SDS-a."

Agresivna retorika po navadi ostane nenagrajena
Erjavec pa se v zadnjih dneh v središču pozornosti ni znašel zgolj zaradi sporazuma z Jankovićem, ki ga je Vezjak označil za "taktični manever afirmacije volilnih pozicij vpletenih", ampak tudi zaradi obtožb prvaka NSi-ja, da je predsednik DeSUS-a pri arbitraži deloval v korist Hrvaške.

Trenutno se sicer zdi, da bi nova razkritja v aferi s prisluhi lahko vplivala tako na izid DeSUS-a kot NSi-ja, vendar Tanja Starič poudarja, da je do volitev vendarle še mesec, zato "je velika verjetnost, da lahko stvari, ki zdaj prihajajo na dan, do volitev še izzvenijo in na koncu ta razkritja ne bodo imela večjega vpliva". "Zgodba ni čisto neznana, neki novi elementi obstajajo, a če bo ostalo zgolj pri tem, madež na Erjavčevi politični karieri ne bo usoden."

Vezjak dodaja, da se bodo volivci, ker je kontekst spora obarvan tipično predvolilno, do obeh distancirali, komu dati prav v tem sporu, se bodo odločali predvsem na podlagi simpatij: "Tisti, ki že od prej favorizirajo enega ali drugega, bodo svojo naklonjenost najbrž okrepili." Je pa Vezjak opozoril, da "je zelo agresivna Toninova retorika razmeroma netipična za umirjeno dikcijo njegove stranke zadnjih let". "In takšne ljudstvo večinoma ne nagrajuje."

Sistem bolj zapleten, kot se zdi na prvi pogled
Volivce pa trenutno bolj kot predvolilni sporazumi in Toninove obtožbe na račun Erjavca vznemirjajo zapleti okoli kandidatnih list. Številni se namreč sprašujejo, kako bi ljudje, ki imajo težave z vložitvijo kandidatnih list, lahko učinkovito opravljali delo poslanca.

Tanja Starič pojasnjuje, da stvari vseeno niso tako preproste, saj je naš sistem veliko bolj zapleten, kot je videti na prvi pogled. "Naš sistem je precej težak za razumevanje, zato ni presenečenje, da imajo stranke, ki nimajo strankarske infrastrukture, precej težav," je poudarila in dodala, da je eden izmed razlogov za takšne zaplete tudi veliko število strank, ki se potegujejo za mesto v parlamentu, a hkrati nimajo izkušenj, ki jih imajo že uveljavljene stranke.

Na letošnjih volitvah kandidira več kot 2.200 ljudi, kar je ogromno število, če upoštevamo to, da je ljudi, ki bi se bili po mnenju Tanje Starič pripravljeni spuščati v politiko, čedalje manj. "Manjše stranke, ki so na hitro iskale kandidate, so naredile nekaj napak, kar pa me ne preseneča. Storjene napake pripisujem dvema dejavnikoma – pomanjkanju časa in zapletenemu sistemu." Podobno meni Vezjak, ki pravi, da če bi bili dobronamerni, "bi proceduralno zapletanje lahko razumeli kot otroške bolezni mladih strank in izraz njihovega neznanja".

"Če se ne boš učil, boš šel za politika"
Kljub temu po Vezjakovem mnenju nikakor ne smemo spregledati, da pozitivna selekcija na področju politike očitno ni zaželena: "Vanjo lahko vstopa že skoraj vsak, ki visoko ceni svoje retorične sposobnosti, ali celo takšen, ki na drugih področjih ne more delovati uspešno." Vezjak je ob tem spomnil, da so včasih starši otroke opozarjali, da bodo brez izobrazbe končali kot pometači cest, danes pa bi namesto tega lahko rekli: "Če se ne boš učil, boš šel za politika."

Čeprav Tanja Starič težave novih strank razume, je veliko bolj presenečena nad tem, da se je takšen zdrs zgodil tudi Združeni desnici. "Združena desnica je namreč dobro organizirana, ker je že sodelovala na referendumih, dalj časa so tudi napovedovali vstop v politiko, zato je nekoliko nenavadno, da niso predvideli teh težav."

Za zdaj še ni jasno, komu se bo trenutno dogajanje 3. junija najbolj obrestovalo, a vsaj kar zadeva zmedo okoli kandidatnih list, bi morala biti zadeva dokončno jasna 13. maja. Do takrat bodo volilne komisije volilnih enot namreč preizkusile zakonitost vseh kandidatnih list.