Stranki, ki sta do nedavnega napovedovali ločen nastop na volitvah, sta vendarle vložili skupno listo kandidatov, o kateri sta se sicer dogovarjali že pred časom. Njihov skupni cilj je preprečiti "nadaljnjo razprodajo skupne zasebne lastnine, ki jo zdaj številni zmotno štejejo za državno", vsaj polovico upravljavskih pravic v za družbo pomembnih podjetjih pa bodo zagotovili zaposlenim, sindikatom in Zvezi društev upokojencev Slovenije.

"Naša prednost se odraža v spremembah za dobro državljanov in državljank in v ukinitvah privilegijev političnih strank ter osvoboditvi države izpod jarma političnih in drugih elit," sta prepričana Franc Žnidaršič (predsednik Združene levice) in Janko Veber (predsednik Sloge).

Veber po desetletjih v SD-ju zdaj s Slogo
Stranka Sloga je nastala na začetku aprila 2018 iz društva, vodi pa jo njen pobudnik Janko Veber. Novo stranko je Veber ustanovil kmalu po svojem izstopu iz stranke SD, član katere je bil več kot 20 let, med drugim je tudi vodil njeno poslansko skupino in kot minister za obrambo sedel v vladi. Kot razlog za izstop iz stranke SD je navedel vsebinska razhajanja z vodstvom. Ob izvolitvi na čelo svoje nove stranke pa je zatrdil, da "ljudje ne bodo več ujetniki političnih elit in vodstev etabliranih političnih strank" in da je sam proti "kraljevini političnih strank".

"Samo sloga je pot za ustvarjanje uspešne prihodnosti," je prepričan Veber. V stranki tako želijo omogočiti ustvarjanje v okolju, ki podjetnikov, mladih in drugih ne bo omejevalo. Davčna bremena bi prerazporedili po načelih pravičnosti in ne bodo dopuščali, da bi dodatno obremenjevali najpridnejše Slovence, tiste, ki si prizadevajo, da s svojim delom in znanjem ustvarjajo več od povprečja, da bi tako bolje skrbeli za svoje družine in za svoj ekonomski položaj. Napovedal je, da bodo delo razbremenili progresivnega obdavčevanja, medtem ko so velike rezerve pri davčnih bremenitvah v sferi preprodaj vsakršnih dobrin.

Temeljne točke programa Sloge
Sprejeli bi novo ustavo, v kateri bi opredelili decentralizacijo države, podpredsedniško demokracijo in ustanovitev teritorialne obrambe. Kot pomemben dejavnik varnosti ter obstoja države vidijo samooskrbnost prebivalstva, izobraževanje bi usmerili v konkretna in za skupnost potrebna dela ter razvoj visokih tehnologij, zagovarjajo lastno bančništvo, v zdravstvenem sistemu bi po njihovem prepričanju moral biti v središču človek, ne bolezni, za upravljanje skupne zasebne lastnine bi dejavno povezali različne generacije, vsi prebivalci Slovenije pa bi naj skupno in složno sodelovali.

V stranki si bodo prizadevali za vračilo od države nezakonito odvzete skupne lastnine ljudstvu, ki je edini zakoniti lastnik te lastnine. "Vsaka skupna lastnina je temeljila in še danes temelji na zasebni lastnini in ljudstvo te lastnine ni nikoli izročilo v last državi, še v upravljanje ne. Z vrnitvijo skupne lastnine ljudstvu bomo ustvarili pogoje za redni temeljni dohodek vseh prebivalcev in prebivalk Slovenije," so zapisali v programu. S tem bodo ustvarili pogoje za človeka dostojno življenje in preprečili siromaštvo ter potrebo po bančnih kreditih. Omogočen bo hiter ekonomski razvoj Slovenije kot države in vseh njenih državljanov in državljank.

ZL - neparlamentarni ostanek parlamentarne stranke
Druga stranka te volilne koalicije pa je Združena levica, ki jo sestavljata ZL-DSD in četrtna skupina ZL. Gre za ostanek koalicije levih strank, ki je nastala pred državnozborskimi volitvami leta 2014 in se tudi uvrstila v parlament. V letu 2017 pa so se odločili oblikovati enotno stranko Levica, v katero sta se združili članici Združene levice IDS in TRS, medtem ko sta Demokratična stranka dela (DSD) in četrtna skupnost izpadli. Tudi poslanka DSD-ja Violeta Tomič je že pred tem prestopila v TRS in ostala nato del nove stranke Levica. DSD in četrtna skupnost pa sta po teh dogodkih sporočila, da ostajata del koalicije in bosta še naprej nosila ime Združena levica.

Omejili bi razmerje plač na 1:5
Na volitve odhajajo s programom za zavarovanje suverenosti Slovenije. Politični in gospodarski sistem morata slediti načelom neposredne demokracije, socialno-tržnega gospodarstva in kolektivnih oblik lastnine osnovnih virov, pravijo. Na področju gospodarstva zahtevajo sistemske spremembe pri upravljanju državnega premoženja, in sicer tako, da bi bilo v upravah in nadzornih svetih pol predstavnikov države oziroma lastnikov, pol pa zaposlenih in sindikalnih predstavnikov. Prav tako želijo, da se del vrednosti državnega premoženja prenese v pokojninski sklad.

Zavzemajo se za pravičnejši davčni sistem, zato želijo povečati davke na kapital, nepremičnine in dobiček, predlagajo pa tudi odpravo fiskalnega pravila in uvedbo finančne policije. Razmerja plač bi omejili na ena proti pet, agencijsko delo bi prepovedali, minimalno plačo pa dvignili na takšno raven, da bi bila tudi najnižja pokojnina za polno delo nad pragom revščine. Zavzemali se bodo za gradnjo neprofitnih stanovanj in za prenovo zdravstvenega sistema.

Želijo si tudi spremembo volilnega sistema, s katero bi imel volivec več vpliva na izbiro kandidata s preferenčnim glasom. Vpeljali bi institut odpoklica vseh javnih funkcionarjev. Izterjali bi reparacijski dolg od Nemčije, se borili proti naraščanju neofašizma in nestrpnosti ter odprli razpravo o smiselnosti članstva v Natu.