Veber je v izjavi za medije povedal, da so razlogi za izstop iz stranke SD vsebinske narave, saj se ne more poenotiti s stališči in odločitvami stranke, "ki gredo v smer, da razvrednotijo vse tisto, kar so generacije in generacije v Sloveniji ustvarjale". Veber pri tem misli predvsem na procese privatizacije, ki jim je ves čas nasprotoval, vendar je bil, kot je dejal, pri tem osamljen.

Zato želi nadaljevati na samostojni poti in nasprotovati takšnim odločitvam. Meni, da si bo na tak način veliko lažje prizadeval za ohranitev nacionalnega interesa, ki je po njegovih besedah "edini potencial, da v prihodnosti preprečimo velike razlike med ljudmi", in dodal, da je treba ponuditi možnost uspešnejšega razvoja v prihodnosti. Slovenija ima namreč po njegovih besedah izjemen potencial, kar želi do parlamentarnih volitev tudi sporočiti volivcem.

Njegov naslednji korak bo podpis sporazuma o sodelovanju na parlamentarnih volitvah. Tega bo društvo Sloga, ki mu predseduje, v sredo podpisalo s stranko Združena levica - Demokratična stranka dela, ki jo vodi Franc Žnidaršič ter še z nekaterimi drugimi posamezniki in skupinami. Njihov končni cilj je, da poskušajo pridobiti čim več civilnih združenj ali političnih skupin ter oblikujejo skupno koalicijo.

Izstop iz poslanske skupine
Janko Veber je 19. decembra vodjo poslanske skupine SD-ja Matjaža Hana obvestil, da izstopa iz poslanske skupine in da bo deloval kot samostojni poslanec. Tedaj je izrazil prepričanje, da bo tako lažje upravičil zaupanje volivcev.

Pojasnil je tudi, da se v poslanski skupini SD-ja v zadnjem obdobju ni bilo mogoče poenotiti glede glasovanj o pomembnih odločitvah v državnem zboru, kar je narekovalo njegovo odločitev za izstop iz poslanske skupine. Razloge za svojo odločitev bo popoldne pojasnil na novinarski konferenci.
SD: Odhod pričakovan
V SD-ju izstop obžalujejo, na njegovi samostojni poti pa želijo vse dobro in veliko uspeha, je v izjavi za javnost dejal glavni tajnik Dejan Levanič. Glede na to, da je Veber v času, odkar ni bil več minister, redko komuniciral tudi z vodstvom stranke, pa njegov izstop zanje ni veliko presenečenje, je dodal.

Vebrovo odstopno izjavo so prejeli danes. Kot je kasneje v pisni izjavi še poudaril Levanič, z Vebrom o razlogih, ki jih je navedel za izstop, ne želijo polemizirati, "čeprav menimo, da je v stranki vedno bilo in vedno bo dovolj prostora za vse ideje in argumentirano razpravo, ki tvorno prispeva k boljši politiki socialne demokracije".

Levanič je sicer osebno menil, da je bila v ozadju velika želja po ustanovitvi lastne stranke, kar je danes v Sloveniji zelo popularno. Ne glede na to verjame, da se bodo v prihodnje pri določenih "programskih zgodbah našli skupaj". Vebru, ki je bil podpredsednik stranke, pa se zahvaljujejo za njegovo dosedanje dolgoletno delovanje v stranki in v poslanski skupini SD-ja, iz katere je sicer izstopil že decembra.

Levanič je ob tem poudaril, da se Socialni demokrati zelo intenzivno pripravljajo na prihajajoče državnozborske in lokalne volitve. Vebrov izstop pa, je pojasnil v odgovoru na novinarsko vprašanje, po njegovem mnenju ne pomeni večjega udarca za volilno bazo SD-ja.

Pričakovan odhod
Odhod Vebra iz stranke SD, v kateri je bil na podpredsedniškem položaju, je bil po izstopu iz poslanske skupine nekako pričakovan. Med Vebrom in drugimi poslanci je v zadnjem času prihajalo do izražanja različnih mnenj v DZ-ju in večkrat se niso mogli poenotiti glede glasovanj o pomembnih odločitvah v DZ-ju.

Dolgoletni župan Kočevja (1994—2010) Janko Veber je prvič sedel v poslanske klopi pred več kot dvajsetimi leti, in sicer leta 1996. Ko je bila stranka SD del vlade Alenke Bratušek, je tudi poldrugo leto predsedoval DZ-ju. Med letoma 2011 in 2013 je bil vodja poslanske skupine SD-ja.

Z vstopom SD-ja v vladno koalicijo Mira Cerarja septembra 2014 je Veber prevzel položaj ministra za obrambo. Vendar pa je bil že naslednje leto odstranjen z ministrskega položaja, in to je poglobilo trenja med Vebrom in stranko SD. Tudi predtem je Veber včasih "soliral" pri glasovanjih v DZ-ju. Eden takšnih primerov se je zgodil junija 1993, ko je kot edini poslanec vladajoče koalicije glasoval proti prodaji deležev države in državnih družb v 15 podjetjih.

Kratkotrajno ministrovanje
Med njimi je bil tudi Telekom in prav morebitna prodaja največjega slovenskega telekomunikacijskega podjetja je Vebra odnesla z mesta obrambnega ministra. Veber je kot obrambni minister Obveščevalno-varnostni službi (OVS) obrambnega ministrstva novembra 2014 naročil analizo posledic prodaje Telekoma, kar je razkril nenapovedani nadzor dela OVS-a, ki so ga opravili parlamentarni nadzorniki.

Veber je nato dejal, da ga je pri naročilu analize vodila skrb za varnost podatkov ob morebitni zamenjavi lastnika, politični nasprotniki pa so mu očitali zlorabo OVS-a v osebne in strankarske politične namene.

SD je tedaj podprl ministra, medtem ko sta NSi in SDS napovedala vložitev interpelacije. Po vrsti pogovorov in dodatnih pojasnil, ki jih je Veber posredoval premierju Miru Cerarju, ga je ta kljub temu pozval k odstopu z utemeljitvijo, da gre za nedoslednosti ministra pri pojasnjevanju glede naročanja analize in pojav pravno spornih vprašanj. Veber ni želel odstopiti, vendar ga je nato DZ aprila 2015 na Cerarjev predlog razrešil. Na ministrskem položaju ga je zamenjala strankarska kolegica Andreja Katič, ki je bila do tedaj podpredsednica DZ-ja. Veber naj bi si ob vrnitvi v poslanske klopi zaželel namesto nje prevzeti ta položaj. Vendar je zato, ker ga večina poslancev najbrž ne bi podprla, SD na ta položaj predlagal Bojano Muršič.

Predsedniške želje
Veber je lani skušal svojo stranko prepričati, naj ga predlaga kot svojega kandidata na volitvah za predsednika republike, toda SD je nato podprl kandidaturo Boruta Pahorja. Razhajanja med SD-jem in Vebrom so se nadaljevala in decembra je Veber vodjo poslanske skupine SD-ja Matjaža Hana obvestil, da izstopa iz poslanske skupine in da bo deloval kot samostojni poslanec. Tako naj bi lažje upravičil zaupanje volivcev, je dejal. Naslednji korak je bil izstop iz SD-ja.

V zadnjem času je bilo tudi več ugibanj o njegovi morebitni nameri za ustanovitev nove stranke, za zdaj pa vodi društvo Sloga.