Na začetku lanskega oktobra je Nova Ljubljanska banka (NLB) napovedala začetek iskanja vlagateljev za nakup portfelja problematičnih terjatev. Vrednost portfelja je približno 800 milijonov evrov, v njem pa so razpršene problematične terjatve NLB-ja in nekaterih drugih družb v njeni skupini. Banki kupce pomaga iskati svetovalna družba PwC Management Consultants.

Domnevno prikrivanje dokazov
V ožji izbor naj bi se uvrstila dva interesenta, KF Finance in B2 Kapital. Posel naj bi dobile KF Finance, in sicer naj bi terjatve odkupile z okoli 80-odstotnim popustom, torej bi za sveženj odštele okoli 160 milijonov evrov. "Na podlagi informacij sumim, da je potekal postopek prodaje slabih terjatev na netransparenten način s ciljem, da neznani storilci pridobijo protipravno premoženjsko korist. Še več, poleg tega, da že sama prodaja teh terjatev predstavlja morebiten gospodarski kriminal, vse kaže, da je bila izvedena tudi s ciljem, da se na ta način prikrijejo pretekla kriminalna dejanja. Odtujitev teh terjatev naj bi namreč bila izvedena s ciljem, da se uničijo dokazi o neupravičeni podelitvi kreditov v preteklosti," je v izjavi za javnost dejal poslanec Janko Veber (SD).

Ob tem je Veber poudaril, da naj zaradi netransparentnega procesa prodaje vsi zainteresirani kupci ne bi imeli enakega dostopa do informacij, temveč naj bi odgovorni za postopek prodaje favorizirali vnaprej izbrane kupce in jim tako omogočili protipravno premoženjsko korist. "Poleg tega obstaja dvom, da bo izbrani kupec sposoben poravnati kupnino, temveč se pričakuje, da naj bi mu odgovorni na banki pomagali z ugodnimi plačilnimi pogoji, tako pa celotno tveganje posla zvalili na banko," je še dejal.

Veber je prijavo zaradi zlorabe položaja neznanih oseb v upravi in nadzornem svetu NLB-ja ter proti sostorilcem iz zasebnih družb, ki se potegujejo za nakup terjatev, podal na policijo, Računsko sodišče in Komisijo za preprečevanje korupcije.

Nekdanji obrambni minister je ob tem še napovedal, da bo v prihodnjih mesecih redno opozarjal na kriminal v slovenskem gospodarstvu in zahteval ukrepanje. "Če želimo politiki vrniti zaupanje in ugled, moramo javnosti jasno pokazati, kdo je odgovoren za gospodarski kriminal v tej državi," je sklenil.
NLB: Neodgovorno in zavajajoče
Navajanje, da se v bankah s tem ne ukvarjajo aktivno, je po mnenju v. d. predsednika uprave NLB-ja Blaža Brodnjaka "neodgovorno in zavajajoče". Kot je med drugim dejal pred dvema tednoma, NLB išče kupca za 800 milijonov evrov problematičnih terjatev, in dodal, da "proces poteka skladno s pričakovanji in da bo zaključen v mesecu ali dveh".

V NLB-ju z Vebrovo potezo, razen iz njegovih izjav in medijskega poročanja, niso seznanjeni in je zato ne morejo komentirati. So pa navedli, da na področju upravljanja slabih posojil zelo intenzivno izvajajo strategijo, v okviru katere so zastavljene ciljne vrednosti in ukrepi za zniževanje njihovega obsega.

"Poleg organskega znižanja obsega slabih terjatev, s čimer se banka dnevno aktivno ukvarja, je za njihovo znižanje lahko učinkovita tudi t. i. paketna prodaja," so zapisali. Ob tem so zagotovili, da se ta odvija ob doslednem upoštevanju in predhodni temeljiti strokovni analizi vseh ekonomskih učinkov in scenarijev morebitne takšne odločitve.

Ravno prevelik obseg slabih terjatev v bilanci NLB-ja je bil po besedah vodstva Slovenskega državnega holdinga (SDH) tudi glavni vzrok, da se je ta prek prerazporeditve moči v nadzornem svetu NLB-ja namenil razrešiti takratnega prvega moža NLB-ja Janka Medja, ki pa je pred tem manevrom odstopil sam.