Zdajšnji župan Saša Arsenovič, ki je v drugem krogu lokalnih volitev v Mariboru slavil leta 2018, se v boj za drugi mandat podaja s podpisi podpore volivk in volivcev. 56-letnemu poslovnežu bo nasproti stalo kar 14 protikandidatov

Med vidnejšimi izzivalci zdajšnjega župana je nekdanji mariborski župan Franc Kangler, ki je svoje šestletno županovanje po številnih očitkih o korupciji in množičnih protestih leta 2012 končal z odstopom. Preden je postal mariborski župan, je bil poslanec stranke SLS, v prejšnji vladi pa je bil državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve. 57-letnik, ki je pred vstopom v politiko delal na mariborski policijski upravi, je za župana kandidiral tudi na volitvah 2014 in 2018, obakrat pa je izgubil v drugem krogu. Na letošnje volitve se podaja kot kandidat Liste Franca Kanglerja.

V Mariboru so se v lokalne volitve s svojimi županskimi kandidati vključile tudi vse parlamentarne stranke. Vladajoča stranka Gibanje Svoboda za župana predlaga 67-letnega kirurga in profesorja na mariborski medicinski fakulteti Vojka Flisa, ki je med letoma 2017 in 2021 opravljal tudi naloge generalnega direktorja UKC-ja Maribor.

Kandidat stranke SD je 43-letni Boštjan Klun. Primorec, ki že 12 let živi v Mariboru, je nekdanji radijski in televizijski voditelj, ki je trenutno zaposlen kot komunikator. S politiko se je v preteklosti že srečal, saj je kot strokovnjak za komuniciranje z javnostjo sodeloval v več volilnih kampanjah kandidatov za župana Maribora.

Levica medtem za župana Maribora predlaga svojega mestnega svetnika, 63-letnega elektroinženirja in predsednika Združenja svetov delavcev Slovenije ter predstavnika sveta delavcev Dravskih elektrarn Maribor Vladimirja Šego.

Svoja kandidata predlagata tudi obe opozicijski parlamentarni stranki. Stranka SDS se v boj za župansko mesto v Mariboru podaja s svojim 47-letnim poslancem Dejanom Kalohom, ki je tudi predsednik mestnega odbora SDS-a. Politično pot je Kaloh začel v stranki SNS, iz katere je izstopil ob nastanku stranke Lipa, kjer je postal vodja poslanske pisarne. V obdobju druge Janševe vlade je bil svetovalec v kabinetu ministra za notranje zadeve, preden je bil izvoljen za poslanca stranke SDS, pa je bil v DZ-ju zaposlen kot strokovni sodelavec v poslanski skupini te stranke.

Stranka NSI pa kandidira Bernarda Memona, 50-letnega direktorja območne službe zavoda za zaposlovanje, ki prav tako opravlja tudi naloge predsednika strankinega mestnega odbora.

Skupni kandidat strank SLS in Naša dežela je 42-letni ekonomist Miha Recek. V lokalno politiko je vpet že dalj časa. Trenutno samostojni mestni svetnik je bil v preteklosti član liste nekdanjega župana Fištravca, nato se je za nekaj časa pridružil Listi kolesarjev in pešcev. Na letošnjih državnozborskih volitvah je na listi Naše dežele kandidiral tudi za poslanca.

Za župansko mesto se v Mariboru potegujeta dve ženski. Predstojnica v Študentskih domovih Univerze v Mariboru Lidija Divjak Mirnik, nekdanja poslanka stranke LMŠ, zdaj pa članica Gibanja Svoboda, se na volitve podaja s podporo Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti. 49-letnica profesorica sociologije in zgodovine je s podporo te liste kandidirala tudi na prejšnjih lokalnih volitvah. V mariborski mestni svet je bila doslej izvoljena štirikrat.

Žensko kandidatko imajo tudi v Piratski stranki, ki se letos prvič vključuje v lokalne volitve v Mariboru. Za županjo v stranki predlagajo Nino Beyokol, 37-letno filozofinjo in učiteljico angleščine.

Lista kolesarjev in pešcev se v boj za župansko mesto podaja s svojim predsednikom Josipom Rotarjem. 41-letni višji svetovalec na Agenciji za železniški promet je član mestnega sveta zadnja dva mandata, ob tem pa je viden član Mariborske kolesarske mreže. Inženirja prometa, ki je za župana kandidiral že na zadnjih lokalnih volitvah, tokrat podpira tudi stranka Vesna.

Na volitve se s svojo stranko vnovič podaja tudi 53-letni profesor športne vzgoje Aleksander Kamenik, sicer aktivist za pravice živali in ustanovitelj ter predsednik združenja varnih hiš, ki je leta 2005 odprl tudi prvo tovrstno hišo za moške Zaradi svojega delovanja, med drugim zaradi zbiranja denarja od vrat do vrat in ustanovitve t. i. živalske policije, ter tudi groženj, je v preteklosti že večkrat vzbudil pozornost javnosti in se znašel v sodnih obravnavah.

Na mariborskih lokalnih volitvah s svojim mestnim svetnikom Igorjem Jurišičem sodeluje tudi Stranka mladih - Zeleni Evrope. 51-letni ekonomist je sicer direktor Zavoda za mladinsko popotništvo in predsednik Popotniškega združenja Slovenije.

Najmlajši med kandidati za mariborskega župana je 28-letni predstavnik Liste mladih Matic Matjašič. Tehnik računalništva in podjetnik je trenutno tudi mariborski mestni svetnik. Najstarejši kandidat pa je 79-letni Franc Jesenek, upokojeni mehanik, ki je v Mariboru znan tudi kot ekološki aktivist. Jesenek, ki je na lokalnih volitvah v Mariboru že kandidiral, je sicer podpornik sedanjega mariborskega župana.

Kandidate smo povprašali o njihovih prioritetah pri razvoju mariborske občine, načrtih za urejanje mestnega središča in idejah, ki bi obogatile turistično ponudbo. Odgovore objavljamo po vrstnem redu, kakršen bo na volilnem lističu.

Kje vidite glavne neizkoriščene potenciale, ki bi prispevali k razvoju in dvigu bivanjskega standarda občank in občanov Maribora?

Igor Jurišič (Stranka mladih - Zeleni Evrope): Uredili bomo razmere, ki bodo mesto naredile prijaznejše in prispevale k dvigu bivanjskega standarda. Glede na to, da je za to potreben tudi denar, bo ena od prioritet ureditev državnega 'podfinanciranja'. Vzporedno bomo sprejeli OPN, ki bo usklajen s prebivalci, gospodarstvom in stroko. Poskrbeli bomo za posodobitev javnega potniškega prometa in optimizacijo prevoznosti cest. Naša zaveza je tudi energetska in siceršnja obnova vrtcev, osnovnih šol ter zdravstvene, športne in druge občinske infrastrukture. Tudi zunaj ožjega mestnega središča.

Vojko Flis (Gibanje Svoboda): Maribor potrebuje načrt dolgoročnega razvoja mesta in strateški načrt urbanizacije. Iz takega načrta izhajajo vsi drugi ukrepi. Samo občasno krpanje mesta zgolj vzdržuje dolgoletno degradacijo. Ozelenili bomo mesto in poskrbeli za njegov uravnoteženi razvoj. Ne bomo pozabili na obnovo kritičnih točk, kot so obnova športnega igrišča na Pobrežju, sanacija zdravstvene postaje Tezno ter oskrba dela Radvanja in Gaja s pitno vodo. Prizadevali si bomo tudi za zmanjševanje stroškov komunalnih storitev z ureditvijo površin za urbane vrtove in s skupnostnimi sončnimi elektrarnami.

Vladimir Šega (Levica): Sistematično bomo namenjali sredstva za gradnjo javnih neprofitnih stanovanj za vse skupine prebivalcev, mlade, starejše, družine, invalide, socialna stanovanja … Zagovarjamo gradnjo javnih stanovanj na zemljiščih v lasti občine in skladov, in ne prodaje na trgu. Občina naj ima predkupno pravico za zazidljiva zemljišča, namenjena gradnji stanovanj. Prostor mora biti namenjen zdravemu in kakovostnemu bivanju ter trajnostnemu razvoju družbe, ne pa, tako kot je danes, maksimizaciji dobičkov zasebnega kapitala.

Miha Recek (SLS/Naša dežela): Promet je eden izmed najbolj neizkoriščenih potencialov, odrekli smo se severni obvoznici, ki bi razbremenila promet v samem središču mesta, ter nedokončana vpadnica med Qlandio in Pekre–Limbuš. Drugi potencial so obnovljivi viri energije, ki jih Mestna občina Maribor praktično nima. Ta vpliv bi neposredno pripomogel k znižanju položnic vseh javnih podjetij. Načrtujemo tudi boljši razvoj infrastrukture (voda, kanalizacija in predvsem ceste), ki je osnova za razvoj gospodarstva in dodane vrednosti ter ustvarjanje novih delovnih mest.

Matic Matjašič (Lista mladih. Povezujemo): Glavni neizkoriščen potencial mesta smo mladi. Mladi, ki danes zaradi neugodnega okolja, iz mesta odhajajo, prihodnost gradijo v bolj prijaznih okoljih. Mesto je treba pomladiti, mlade, za katere vsi govorimo, da smo prihodnost, pa spodbujati z odprtim gospodarskim okoljem, dostopno stanovanjsko gradnjo ter varnimi zaposlitvami. Seveda ne smemo pozabiti in skrbeti za vse generacije, a za obstoj mesta kot takega in dvig standarda, bo treba intenzivno vlagati v mlade.

Franc Kangler (Lista Franca Kanglerja - NLS): Bivanjski standard občank in občanov sloni na dolgoročni viziji razvoja stanovanjske politike, ki mora biti poenotena na lokalni in nacionalni ravni, na ravni tržnih profitnih in neprofitnih stanovanj, stanovanj za ranljive ciljne skupine in mlade družine. Presek stanja, kje smo in kam gremo, je nujen za potrebne odločitve, kako v prihodnje. Prav gotovo pa je treba večji poudarek v prihodnosti dajati bivanjskim skupnostim in sistemom upravljanja stanovanj, morebiti je tudi že čas, da se razmišlja o stanovanjskih zadrugah, in iskati rešitve za vse.

Dejan Kaloh (SDS): Gospodarstvo, ki ga bomo razvijali v Mariboru mora biti: zeleno, pametno in ustvarjalno. Občina mora napeti vse moči, da v čim večji meri participira pri sredstvih za preobrazbo industrije. Treba je nuditi še večjo podporno okolje podjetjem, ki želijo ustanoviti svoj sedež v Mariboru, tukaj zaposlovati in razvijati naše mesto. Resnično je treba povezati univerzo z mariborskim gospodarstvom, nujno pa potrebujemo tudi znanstveno-tehnološki park. Pridobiti bo treba tudi investitorje za intenzivno gradnjo novih stanovanj.

Josip Rotar (Lista kolesarjev in pešcev): Neizkoriščen potencial vidim v povezovanju bivanjskih skupnosti v čim bolj samooskrbne sisteme (oskrba s hrano, vrtnarjenje, pomoč pri opravilih, energetska samooskrba, pomoč na domu, krepitev občutka varnosti in povezanosti). Naprej v vpeljevanju koncepta "zero waste" v vsak dom s ciljem pridelati čim manj odpadkov. Ob tem je čim več praznih nepremičnin treba dati v brezplačno uporabo raznim iniciativam. Potencial vidim tudi v nadaljnjem razvoju kolesarskega omrežja in spodbujanju čim manjše odvisnosti od avtomobila.

Aleksander Saša Arsenovič (skupina volivcev): Kot ključne tri potenciale zaznavamo ureditev prometa, naravnega prostora in grajenega mestnega tkiva. Maribor je primerno mesto za mobilnost s kolesom, vsekakor bomo še naprej delali v smeri trajnostne mobilnosti in urejali centre mobilnosti, ki kjer bodo ljudje parkirali in se naprej odpravili s kolesom ali z javnim potniškim prometom. Gradili bomo tudi preko uravnoteženega razvoja vseh mestnih predelov in vlaganja v turistične produkte. Kot skupnost pa moramo razmišljati tudi o novih stanovanjskih modelih, o zelenih soseskah s souporabo prostorov in dobrin.

Aleksander Kamenik (Stranka Aleksandra Kamenika): Predvsem je pomembno, da iščemo in ustvarjamo mesto po potrebah občanov. Nujno je prevetriti vsa občinska stanovanja in smiselno glede na kvadraturo, število otrok in dohodke namestiti družine in posameznike. Pomembno je, da so vrtci v bližini in da nudijo dežurstvo. Maribor ima tudi veliko starejšega prebivalstva in nujno je v nove rešitve vključiti tudi njih, med drugim omogočiti dostop do dobrin in raznih storitev tudi zunaj središča Maribora. Z malo občutka bomo postali mesto, ki je dostopno za invalide, saj moramo občinske zgradbe dopolniti z klančinami.

Lidija Divjak Mirnik (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti - LPR): V Listi za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti vidimo glavni neizkoriščen potencial v zapostavljanju razvoja v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih na račun naložb v središču Maribora. Menimo, da je treba vsem zagotoviti pravičen razvoj, urejenost in varnost.

Boštjan Klun (SD): Gotovo so neizkoriščeni potenciali lepote središča in primestij, danosti Drave, Kozjaka, Pohorja, mariborskih gričev, polj in dolin. Vsekakor ne smemo pozabiti na revitalizacijo nekaj 100 hektarjev degradiranih površin. Poleg neurejenega sistema financiranja lokalnih skupnosti, zaradi katerega letno izgubimo okoli 20 milijonov evrov, premalo izkoriščamo evropska sredstva, ki jih je Maribor v zadnjem obdobju izkoristil bistveno manj od drugih mestnih občin.

Franc Jesenek (Stranka slovenskega naroda): Težava so slabo županovanje brez jasne vizije že 30 let, korupcija in neuporaba evropskih sredstev. Maribor mora obdržati mlade v mestu, imeti mora dostopno stanovanjsko politiko, razvit turizem, več delovnih mest, investirati v visoko tehnologijo …

Nina Beyokol (Piratska stranka): Maribor ima veliko potenciala za razvoj turizma. S spodbujanjem butične turistične ponudbe bi lahko ustvarili številna nova delovna mesta v gostinstvu, hotelirstvu in pa v storitvenih dejavnostih. Imamo tudi nekaj izredno kakovostnih znanstvenih in izobraževalnih institucij, ki bi jih občina morala dodatno podpreti. Z vzpostavitvijo podjetniškega in inovacijskega inkubatorja bi lahko poskrbeli, da se dobre ideje Mariborčanov uresničijo tudi v Mariboru.

Bernard Memon (NSi): Načrtujemo ureditev mirujočega prometa na levem bregu Drave in širitev sistema Mbajk tudi na desni breg. Pritegniti moramo podjetja z dejavnostjo, ki prinašajo višjo dodano vrednost in zaposlujejo ljudi z višjo izobrazbo, s čimer bi zadržali izobražen kader. Najbolj obetavnemu kadru moramo ponuditi najemna občinska stanovanja po ugodnih pogojih. Nakupovalnih centrov imamo dovolj, nimamo pa zanimivih možnosti za preživljanje prostega časa. Uredili bi sprehajalne poti, kopališča in zagotovili prostor za drsališče.

Središče Maribora v zadnjih letih dobiva novo podobo, na mestno dinamiko vpliva predvsem zaprtje Koroške ceste za promet. Kako ocenjujete trenutno ureditev in kakšna je vaša vizija za nadaljnje urejanje središča mesta?

Igor Jurišič (Stranka mladih - Zeleni Evrope): Ne bomo zapirali cest brez ustrezne alternative z novimi prometnicami in parkirišči ter predvsem učinkovitim javnim prevozom. V času prometnih infarktov je zaprtje Koroške ceste popolnoma neprimerno, primerjave Koroške ceste s Poštno ali Gosposko pa je norčevanje iz ljudi, ki trpijo nepravično razporejeno prometno breme. V času prometnih konic na Koroški praviloma ni kaj dosti sprehajalcev, odprtje bi tako zgolj prispevalo k razbremenitvi drugih delov mesta. Promet na Koroški je sicer smiselno omejiti v času prireditev ter ob določenih delih tedna ali dneva.

Vojko Flis (Gibanje Svoboda): Ohraniti moramo kulturno dediščino, ki bogati središče mesta. Sicer vprašanje nadaljnjega urejanja mesta temelji na strateškem načrtu urbanizacije, ki bo krepil druge mestne četrti in krajevne skupnosti v Mariboru, posledično pa razbremenil središče mesta.

Vladimir Šega (Levica): Umirjanje prometa v središču mesta s širitvijo pešobmočij sicer podpiramo, vendar se je občinska uprava tega lotila popolnoma stihijsko. Treba je zagotoviti ustrezno, za občane varno pretočnost, tranzitu omogočiti obvoz ter predvsem okrepiti in urediti ustrezen javni potniški prevoz ter postaviti na obrobju dovolj parkirnih mest s sočasno uporabo koles ali javnega prevoza.

Miha Recek (SLS/Naša dežela): Žal se je središče mesta razvijal nadpovprečno glede na druge mestne četrti in krajevne skupnosti. V središče mesta se je v zadnjem mandatu vložilo 100 milijonov evrov. Trenutna prometna ureditev predstavlja veliko težavo za Mladinsko in Krekovo cesto. Vizija mora temeljiti na razvoju mestnega prometa in boljše avtobusne povezave, park & drive in zagotavljanju občasne prevoznosti Koroške ceste.

Matic Matjašič (Lista mladih. Povezujemo): Ureditev Koroške ceste se je zgodila kot v kakšni diktaturi, mimo sprejetih načrtov, s številnimi podražitvami in brez odobritve mestnega sveta ter občanov. Trenutna ureditev Koroške je na prvi pogled lepa, a je prinesla avtocesto ob šolah na Mladinski, Lentu in številne druge težave. Koroška mora biti, dokler ni alternative, odprta vsaj ob prometnih konicah in za javni promet, zapira se lahko ob koncih tedna. Prihodnost je v vlaganju v avtobuse, reformi linij, "bus line" in P+R.

Franc Kangler (Lista Franca Kanglerja - NLS): Mesto nosi svoje zakonitosti in vsak poseg v prostor z zaprtjem ene ali več ulic prinaša s seboj strateške odločitve celovite prometne ureditve središča mesta. In na mestu je, da se celostno tovrstnih dolgoročnih projektov lotevamo in ohranjamo promet na način podprte infrastrukture in javnega potniškega prometa, prav tako ureditve P+R con in težiti k temu, da se rešitve delajo z roko v roki s stanovalci, s strokovno javnostjo in potrebami mestnega toka. Veliko študij smo naredili že v preteklosti, pa so bile morda napačno ali premalo pravilno predstavljene javnosti.

Dejan Kaloh (SDS): Prometna ureditev je v mandatu zdajšnjega župana postala kaotična. Z zaprtjem mestnega središča je močno otežen promet v smeri vzhod–zahod in čim prej bo treba izboljšati to prometno komunikacijo s predorom ali obvoznico. Pri naložbi bo sicer potrebna pomoč države. Dokler tega ne bo, bomo Koroško cesto ponovno odprli vsaj v eno smer kot območje umirjenega prometa do 10 km/h. Čez mariborski Lent bo prav tako vzpostavljena enosmerna cesta kot območje umirjenega prometa do 30 km/h. Zavzel pa se bom tudi za to, da se čim prej dokončna mariborska zahodna obvoznica.

Josip Rotar (Lista kolesarjev in pešcev): Ureditev Koroške ceste In Glavnega trga je zagotovo pozitivno prispevala k dinamiki mestnega središča, saj je ta del mesta prej dolga leta bil zanemarjen in nabit s pločevino. Me pa moti, da se dvigujejo cene najemnin nepremičnin. Treba je odpravljati socialno neenakost, saj so dvorišča v slabem stanju, fasade spredaj pa bleščeče. Vsako mesto potrebuje urejeno mestno središče z veliko pešcono, vendar ne želim, da gremo po vzoru Ljubljane, ki je postala preveč potrošniško usmerjena.

Aleksander Saša Arsenovič (skupina volivcev): Na novo ureditev in podobo Glavnega trga kot Koroške ceste smo vsekakor ponosni. Ustvarili smo prostor, srce mesta, kjer se lahko brezskrbno sprehajamo in uživamo, kar dokazujejo tudi zadovoljni obiskovalci. Zavedamo pa se, da tovrstne spremembe potrebujejo svoj čas. Lotevamo se tudi izziva pretočnosti prometa v smeri vzhod–zahod, ki ga želimo rešiti skupaj z državo, za kar že imamo podpisan sporazum. V vmesnem času bomo naredili vse, da bomo z blažilnimi ukrepi omogočali nadvse strpno vez med motoriziranim in nemotoriziranim prometom

Aleksander Kamenik (Stranka Aleksandra Kamenika): Središče mora ostati prevozno vsaj na obrobju. Če ohranimo promet mimo mariborskih zaporov, mimo trgovskega centra City in na križišču, kjer stoji občina, speljemo cesto po Gregorčičevi v smeri zahoda, se gneča samodejno razdeli na izhod mimo Slovenskega narodnega gledališča, na izhod pri borzi dela in mimo občine z izhodom iz Krekove na Mladinsko ali Gosposvetsko. Tako bi se promet smiselno porazdelil. Predor pod središčem je najdražja možna varianta. Bolj smiseln bi bil nadvoz, vendar menim, da tako pregrešno drage naložbe niso potrebne.

Lidija Divjak Mirnik (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti - LPR)
Prioriteta bo ureditev cest in pločnikov zunaj središča Maribora, kjer živi 80 odstotkov Mariborčanov. V mestnih četrtih in krajevnih skupnostih stanje cest že resno ogroža varnost v cestnem prometu.

Boštjan Klun (SD): Občina omogoča pogoje brstenja raznolikih vsebin z dostopnostjo za vse, vključno z ustreznim mestnim potniškim prometom. Prebivalstvu in gospodarstvu je treba omogočiti dostop, tranzitni promet pa umakniti na obvoznice. Sodobna, v prihodnost zazrta mesta sprejemajo celovite prometne strategije, ki spodbujajo trajnostno mobilnost, prispevajo k nižjemu ogljičnemu odtisu in manjšim emisijam, hkrati pa zagotavljajo trajnostne storitve mobilnosti.

Franc Jesenek (Stranka slovenskega naroda)
Obnavljanje središča mesta traja že 30 let. Takoj je treba začeti obnovo infrastrukture v mestnih četrtih, kjer je porazno stanje. Mesto je brez infrastrukturne vizije. Ni vizije, kako naj bi se Maribor razvijal in bil videti v prihodnosti. Mariborčani si želimo lepo in urejeno mesto, ne pa grdega račka.

Nina Beyokol (Piratska stranka): Zaprtje Koroške ceste je dvorezen meč. Strinjamo se lahko, da je bila prometna ureditev prej precej slaba, ureditev Koroške ceste z zaprtjem in fontano ter zametki dogajanja javnega življenja pa ni bila slaba ideja, a je bolj kot za blaginjo občanov služila zasebnim interesom. V središču mesta je slabo urejen tudi javni prevoz. Linije so nefrekventne, avtobusi pa vozijo prazni. Cena je občutno predraga in slabo dostopna. Pirati se zavzemamo za ureditev brezplačnega parkirišča na območju Melja, od koder bodo organizirani celodnevni brezplačni prevozi občanov v središče mesta.

Bernard Memon (NSi): Trenutna ureditev ni ustrezna. Zaprte so bile prometne površine, ne da bi se pred tem zagotovile nadomestne. Nujna je gradnja obvoznic – severne in južne – ter del južne obvoznice speljati pod zemljo, da se ne odreže zeleno zaledje Pohorja od mesta.

Maribor ima bogato kulturno dediščino in kar nekaj uveljavljenih prireditev, ki privabljajo domače in tuje obiskovalce. Kaj bi v primeru zmaga na volitvah storili za širitev ponudbe in razvoj mariborskega turizma?

Igor Jurišič (Stranka mladih - Zeleni Evrope): Razvoj turizma v stranki razumemo kot smiselno predstavitev kulturne dediščine, prireditev in predvsem narave. Maribor lahko zagotovo privabi vse tipe turistov, le povezati je treba to, kar imamo. Delujem v turizmu, tudi na nacionalni, evropski in celo svetovni ravni, in lahko z gotovostjo zatrdim, da smo v Mariboru sposobni predstaviti različne programe za mlade, starostnike, športnike, rekreativce, raziskovalce in radovedneže, ljubitelje zgodovine in narave ter dobre hrane in dobre kapljice. Naloga mesta ni gradnja hotelov, ampak kakovostna promocija mesta.

Vojko Flis (Gibanje Svoboda): Maribor je dom vrhunskih kulturnih prireditev in umetnikov, slovi po edinstveni naravi Pohorja in Dravske doline. Obstoječe dogodke v mestu je treba nadgraditi in jih podpreti izdatneje, kot je bilo to urejeno doslej. Želim si, da bi se Borštnikovo srečanje odvijalo v terminu, ki smo ga Mariborčanke in Mariborčani vzeli za svojega pred epidemijo, torej oktobra. Prizadeval si bom, da bo Festival Lent živel z mestom in mesto z njim vse poletje. Enako velja za športne dogodke, ki v mesto privabljajo tuje goste, ne samo tekmovalcev in ekip.

Vladimir Šega (Levica): Turizem je le ena od gospodarskih dejavnosti, ki ima sicer precej večstranskih učinkov, vendar je žal to dejavnost z najnižjim povprečjem plač. Kultura v mestu nikakor ne sme biti podrejena interesom množičnega turizma, temveč mora "služiti" občanom. Zanjo je treba zagotoviti spodbudno in prijazno okolje. Nevladne organizacije na področju kulture nimajo zadovoljivega formalnega statusa oz. ne uživajo zavedanja o njihovem razvojnem pomenu. Spodbujali bomo trajnostni zeleni in do okolja ter prebivalcev odgovoren turizem.

Miha Recek (SLS/Naša dežela): Maribor je predvsem znan po festivalu Lent, ki bi ga ponovno vrnil na nabrežje reke Drava, kamor tudi spada. Festival bi se dogajal skozi vse poletje, dva meseca ob koncih tedna s poudarkom Stare trte in osvežitvijo in dodatnim financiranjem občine v sam program festivala. Pomembno je, da turiste zadržimo dlje časa in da jim Mestna občina Maribor ponudi petično ponudbo z dodano vrednostjo.

Matic Matjašič (Lista mladih. Povezujemo): Uredil bi novo kulturno-športno-turistično točko Piramida. "Akropola" sredi našega mesta ima potencial prireditev (letni kino, koncerti, predstave) ter hkrati navezavo na kulturno dediščino (ruševine gradu). Piramido bomo pomladili in oživili. Včasih ni treba izumljati tople vode. Festival Lent ima 30-letno tradicijo, kdo od nas pa ni oboževal Lenta, polnega koncertov, promenade ob Dravi. Eksperiment v tem mandatu je bil obup, zato bom vrnil Lent na Lent.

Franc Kangler (Lista Franca Kanglerja - NLS): Za Maribor je jasno, da ima velike neizkoriščene potenciale pri razvoju in predvsem trženju učinkovitih programov, paketov, festivalov, prireditev in tekmovanj, srečanj in simpozijev ali konferenc. Mesto mora imeti jasno vizijo razvoja, kapacitete in infrastrukturo imamo. Treba je le poenotiti programe, graditi na celoletnih dejavnostih in razporeditvi prireditev skozi vse leto in za vse generacije. Prireditve graditi na tem, da so zanimive in všečne za lokalno prebivalstvo ter da privabljajo obiskovalce iz tujine.

Dejan Kaloh (SDS): Treba je zagotoviti še bolj raznoliko turistično ponudbo, zaradi katere bodo gostje v najlepšem mestu na svetu in njegovi okolici ostali več dni, na zgolj en dan. Nemudoma je treba začeti intenzivno promocijo kongresnega turizma. Maribor potrebuje vsaj en hotel s petimi zvezdicami, in za ta namen je treba storiti vse, da ga pridobi Hotel Habakuk. Naredil bom vse, da bom mariborski ponos – najstarejšo trto na svetu – postavil na zemljevid sveta. Za to potrebujemo razgledni stolp v obliki grozda, ki bo s 70-metri najvišji objekt v Maribor in hkrati največji grozd na svetu.

Josip Rotar (Lista kolesarjev in pešcev): Obstoječe uveljavljene dogodke je treba krepiti in zaokrožiti s spodbujanjem zanimive dodatne ponudbe, s povezovanjem v pakete (nastanitev, transfer, prehrana, program). Vlagati je treba tudi v dogodke večjega formata. Veliko potenciala je še v krepitvi komunikacije in sodelovanja med vsemi akterji s tega področja, da lahko med že uveljavljenimi zgodbami pride do sinergij. Vsekakor še vedno največji potencial vidim v razvoju kolesarskega turizma in razvoju daljinskih kolesarskih poti.

Aleksander Saša Arsenovič (skupina volivcev): Maribor je že mesto mnogih festivalov, ki jih želimo ohraniti in nadgraditi, da bi obiskovalci v mestu ostali več kot en dan in da bi občanke in občani imeli dovolj kakovostne ter raznolike kulturne ponudbe. Pri turistični ponudbi pa si želimo nadaljnjega razvoja na področjih kulturnega, športnega, konferenčnega turizma ter seveda kulinarične ponudbe. Mariborski biser je naše Pohorje. Uspelo nam je povezati 19 občin in ustanove, ki zagotavljajo razvoj v smeri zelene destinacije po najboljših evropskih vzorih ter omogočajo upravljanje Pohorja kot turističnega in naravnega parka.

Aleksander Kamenik (Stranka Aleksandra Kamenika): Imamo toliko možnosti za sodelovanje, vendar je nujno razširiti in povezati ponudbo z drugim delom mesta, izkoristiti tehnološke možnosti, da naredimo občane spet zadovoljne ter privabimo tujce z inovativnimi turističnimi ponudbami. Vzpostavil bi prevoz na reki Dravi z električnimi čolni in skozi vožnjo turistom približal preostali del mesta ter vzpostavil redno potniško linijo z minimalističnimi lesenimi pomoli, ki bi bili postaja za vstop in izstop.

Lidija Divjak Mirnik (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti - LPR): Mednarodno najbolj prepoznavno blagovno znamko Maribora Zlato lisico bomo pripeljali nazaj v Maribor, kamor tudi spada. Festival Lent bomo vrnili spet na Lent, kamor tudi spada.

Boštjan Klun (SD): Za prebivalce in obiskovalce je ključna urejena občina. Varovati in vzdrževati je treba kulturno dediščino. Poleg urejenosti, varnosti, gostinske in nastanitvene ponudbe so pomembne tudi prireditve. Maribor jih ima veliko. Prizadevati si mora, da jih ne izgubi (Zlata lisica), hkrati pa mora z razvojem infrastrukture zagotavljati pogoje za nove inovativne pristope. Turistično ponudbo je treba misliti regionalno, saj se popotnik ne ustavi na občinski meji.

Franc Jesenek (Stranka slovenskega naroda): Potencial vidim v predstavitvi celovite naravne in kulturne dediščine svetu in podpori samostojnim turističnim projektom podjetnikov iz te panoge. Potrebni so novi projekti, npr. letalski turizem za imetnike osebnih oz. turističnih zračnih plovil, razgledno kolo na reki Dravi, grajski in lovski turizem, sejemska dejavnost – npr. regijski vinski in kulinarični sejem, ter celovita predstavitev slovenske industrije in obrti svetu.

Nina Beyokol (Piratska stranka): Maribor naj ponovno postane mesto kulture in festivalov. Vrnila bom izvedbo Festivala Lent v polni obliki, kot je bila to navada leta pred tem. Zagotovila bom vrnitev festivalov, ki so v preteklosti že odlično potekali. Na področju kulinarike imamo odlične potenciale in zavzemala se bom za povezavo med turizmom in gostinstvom. Prav tako se mi zdi izredno pomembno, da se z omenjenimi vrnitvami festivalov Mariborčankam in Mariborčanom začne vračati to, kar jim manjka – smeha, radovanja in veselja. Maribor je moje mesto in kot županja bom za vse svoje občane poskrbela na vseh področjih.

Bernard Memon (NSi): Načrtujem ureditev novih drsalnih ploskev – razširitev mariborskega drsališča. Zimski turizem ni zgolj Pohorje. Uredil bi tudi Betnavski grad z okolico. V Mariboru moramo določiti ključne znamenitosti, zaradi katerih bi prihajali turisti. Skoraj celo staro mesto stoji na vinski kleti, ki je največji neizkoriščen potencial, turisti pa redko slišijo za posestvo Meranovo, ne vedo, da imamo na vsakem griču cerkvico in pod njo vinograd. Občina bi morala imeti nekaj lastnih oglasnih plakatnih mest na vpadnicah, kjer bi se take stvari oglaševale neprestano.