Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) se odzvala na neresnične navedbe in diskreditacije v zvezi z njenim delom, ki so jih predstavniki sedanje vlade izrekli na različnih predvolilnih soočenjih prejšnji konec tedna.

"Nikakor ne drži, da KPK podaja zgolj mnenja, kot sta na soočenju na Kanalu A in 24ur.com v petek, 15. 4. 2022, dejala predstavnika SDS-a Aleš Hojs in stranke Povežimo Slovenijo Polona Rifelj. Na soočenju Kluba podjetnikov Slovenije, objavljenem na 24ur.com v nedeljo, 17. 4. 2022, pa je to zatrdil predsednik NSi-ja Matej Tonin. Komisija izdaja ugotovitve, s katerimi po zakonsko določenem postopku – v katerem imajo obravnavane osebe vse procesne pravice in je zagotovljena kontradiktornost postopka – ugotavlja kršitve zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Zoper ugotovitve KPK-ja je dopusten upravni spor na sodišču. Ugotovitve postanejo pravnomočne po izteku zakonskih rokov oziroma v primeru vložene tožbe po odločitvi sodišča," so navedli na KPK-ju.

Omenjena mnenja predstavnikov vladajoče koalicije, da KPK podaja le mnenja, so, kot opozarjajo v KPK-ju, problematična, saj "poskušajo v javnosti relativizirati naše delo in pravnomočne ugotovitve, s čimer hkrati kažejo na nerazumljivo ignoranco najvišjih funkcionarjev do za pravno državo izjemno pomembnih institutov, kot so integriteta, nasprotje interesov, nezdružljivost funkcij, lobiranje itd."

Ti in drugi instituti zakona o integriteti in preprečevanju korupcije so, kot še navaja KPK, namenjeni krepitvi pravne države, integritete in transparentnosti ter preprečevanju korupcije, kar je tudi glavno poslanstvo KPK-ja. "Namen KPK-ja namreč ni kaznovanje korupcije, kot je mogoče razumeti nekatere izjave politikov, ki KPK povezujejo s policijo, tožilstvom in sodišči, zato so tudi pristojnosti KPK-ja drugačne," dodajajo.

KPK tudi zavrača navedbe notranjega ministra Aleša Hojsa o političnem odločanju in političnih obsodbah KPK-ja. Kot poudarjajo v KPK-ju, obravnavajo vse enako.

"Dejstvo je, da je najbolj pod drobnogledom KPK-ja vsakokratna izvršilna oblast, saj ima ta največjo moč odločanja. V zvezi s stališčem ministra Hojsa (ki ga je povzela in na svoji spletni strani objavila tudi stranka SDS), da je KPK nepotreben organ, pa ponavljamo: Konvencija ZN-a proti korupciji (UNCAC) določa, da mora vsaka država pogodbenica v skladu s temeljnimi načeli svoje pravne ureditve zagotoviti obstoj neodvisnega organa, ki preprečuje korupcijo. Tudi številne druge države članice EU-ja imajo podobne neodvisne institucije za preprečevanje korupcije in krepitev integritete, nekatere od njih (tudi v Zahodni Evropi) so bile ustanovljene celo pozneje kot KPK (npr. v Franciji in Italiji)," so zapisali ter med drugim dodali, da so tovrstne diskreditacije in zavajanja "popolnoma neprimeren signal državljanom, da zakonov ni treba upoštevati, kar je z vidika preprečevanja korupcije in krepitve pravne države skrb vzbujajoče".

ZNP obsodil Golobovo izjavo o ukinitvi medijev

Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) je obsodilo izjavo predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba, ki jo je izrekel prejšnji petek na Trgu republike v Ljubljani. Golob je na vprašanje, ki so mu ga zastavili petkovi protestniki, kateri bi bili prvi trije prioritetni ukrepi stranke, če bi bila del vlade, odgovoril, da bi bili to zakon za odpravo škodljivih ukrepov sedanje vlade, zakon o RTV Slovenija in zakon o medijih. "Ključna stvar je, da spravimo sovraštvo ven iz javnega prostora in da medije, ki so strankarski in s kapitalom neznanega izvora, enostavno ukinemo," je pojasnil Golob.

V ZNP-ju menijo, da Golobova izjava kaže na popolno nerazumevanje vloge medijev v demokratični družbi.

"Zasebne medije lahko ukinejo samo lastniki, nikakor pa jih ne more ukinjati politika. Še posebej problematično je, da je izjavo izrekel človek, ki velja za enega glavnih kandidatov za prihodnjega predsednika vlade. Gre za neposreden poskus vplivanja na medijsko poročanje in s tem grob poseg v medijsko svobodo, ki je ustavna kategorija. Nasploh nas skrbi, kako lahkotno nekatere stranke na politični levici napovedujejo posege v medije, od zasebnih do javne RTV Slovenija. Ukinjanje medijev je praksa, značilna za avtokratske režime, kakšen je Putinov v Rusiji. Skrbi nas lahko, da bo v primeru, da po volitvah pride do oblikovanja vlade pod Golobovim vodstvom, prišlo do uveljavljanja tovrstnih nedemokratičnih praks," so med drugim zapisali v ZNP-ju.