Kočevski župan Vladimir Prebilič je bil eden prvih, ki so napovedali kandidaturo na letošnjih predsedniških volitvah. Prav tako je bil med prvimi, ki so zbrali dovolj podpisov za vložitev kandidature in vložili kandidaturo. To je storil 20. septembra, s podpisi skoraj 3400 volivcev in podporo stranke Vesna.

Vladimir Prebilič se je rodil 21. maja 1974. Leta 2004 je na FDV-ju doktoriral na področju obramboslovja in med letoma 2007 in 2011 bil predstojnik Katedre za obramboslovje. Zdaj ob funkciji nepoklicnega župana opravlja delo izrednega profesorja na FDV-ju, kjer predava vojaško zgodovino, geopolitiko, obramboslovno geografijo in evropsko varnost.

Med letoma 2002 in 2006 je bil občinski svetnik in predsednik odbora za finance in gospodarstvo v občini Kočevje, od 2003 do 2006 pa je opravljal funkcijo podžupana. Leta 2010 je prvič kandidiral za župana občine Kočevje in bil izvoljen v drugem krogu. Kočevsko občino zdaj vodi že tretji mandat.

Prebilič je tudi eden od pobudnikov Kluba neodvisnih županj in županov, ustanovljenega na začetku leta. Januarja je k ustanovitvi povabil vse županje in župane, ki so na zadnjih lokalnih volitvah kandidirali kot neodvisni kandidati in brez neposredne podpore političnih strank.

Podali naj bi se na državnozborske volitve, vendar se za to niso odločili. Napovedali so, da se bodo dejavno vključili v predsedniške in lokalne volitve. O predsedniški kandidaturi je Prebilič razmišljal že takrat, a je ob tem za STA presodil, da je ta smiselna le ob širši podpori, ki presega okvire posameznih političnih strank.

Prebilič se na volitve podaja kot neodvisni kandidat, s podporo volivcev in 45 neodvisnih županov, podprla pa ga je zunajparlamentarna stranka Vesna. Če bo izvoljen za predsednika republike, bo, kot je napovedal, oblikoval funkcijo svetovalca za podnebno politiko.

"Nujno je, da generacijam mladih omogočimo dobre pogoje za življenje, in ustrezno upoštevanje trajnostnega razvoja je edina pot do tja," je povedal po poročanju STA-ja. Ob vložitvi kandidature je tudi poudaril, da se bo zavzemal za decentralizacijo Slovenije, saj po njegovem mnenju zdaj poteka "tiha centralizacija", Slovenija pa ni "tako velika, da bi imeli državo dveh hitrosti".

Opozorilo na razgradnjo javnih sistemov

Med težavami, s katerimi se Slovenija spopada, je omenil razgradnjo javnih sistemov, zlasti v delih kritične infrastrukture, kot so zdravstvo, šolstvo in nacionalna varnost.

Prebilič tudi meni, da ga od drugih predsedniških kandidatov loči dobro poznavanje geopolitičnih razmer v Evropi in svetu, kar naj bi bila ena ključnih lastnosti nekoga, ki bo zasedal najvišjo funkcijo v državi.

Njegov cilj je uvrstitev v drugi krog predsedniških volitev, kar je ob intenzivni kampanji dosegljivo. "Verjamem, da bodo tako mediji kot ljudje razumeli in dojeli, da teme, o katerih govorimo, zaslužijo bistveno večjo pozornost, s tem pa se nam bodo na široko odprla vrata tudi za širšo podporo," je dejal in zatrdil, da je neobremenjen s preteklostjo in ideološkimi usmeritvami, z dosedanjim delom pa da je dokazal, da zna sodelovati prav z vsemi.