Milan Brglez, ki ga je h kandidaturi nagovorila stranka SD, je naknadno dobil še podporo Gibanja Svoboda. Tako je skupno zbral sedem podpisov poslancev iz stranke SD in 35 podpisov poslancev stranke Gibanje Svoboda, vključno s predsednico in podpredsednico državnega zbora. "Skupni kandidat pomeni, da nisem podrejen nobenemu, ampak delam za to, da bo ta država dobila takšnega predsednika države, kot si ga zasluži," je pojasnil podporo obeh strank in dodal: "Če ne bi videl možnosti, da pride do povezovanja, se za to kandidaturo niti ne bi odločil."

Vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic meni, da je Brglez ugleden kandidat in steber zakonitosti ter človekovih pravic in kot tak prepoznan v slovenskem in mednarodnem okolju. Vodja poslanske skupine SD-ja Jani Prednik pa je poudaril, da je Brglez izjemen šahist, "kar pomeni, da razmišlja več potez naprej, v časih, ki prihajajo, pa potrebujemo takšnega človeka na vodilnem mestu v državi", je ocenil.

Brglez je sicer ob vložitvi predsedniške kandidature dejal, da bo med kampanjo "treba med ljudi in slišati njihov glas, ker je prav, da predsednik predstavlja vse".

Milan Brglez je star 55 let. Rojen je v Celju, mladost je preživel v Zrečah, pozneje se je preselil v Žiri, leta 1994 pa v Ljubljano, kjer živi še danes, čeprav je od leta 2019, odkar je evroposlanec, pogosto tudi v Bruslju. Leta 1992 se je zaposlil na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, kjer je bil nekaj časa tudi predstojnik katedre za mednarodne odnose. Med letoma 2011 in 2014 je bil podpredsednik Rdečega križa, od leta 2019 pa predsednik Šahovske zveze Slovenije, a je po napovedi kandidature za predsednika republike z mesta predsednika odstopil.

V politiko je vstopil leta 2014, ko se je priključil novonastali Stranki Mira Cerarja in postal njen podpredsednik. Kot je dejal na ustanovnem kongresu stranke, se je za vstop v SMC odločil, ker je zaznal potrebo po spremembah v državi. Po zmagi SMC-ja na volitvah julija 2014 je bil najprej predviden za zunanjega ministra, a je med koalicijskimi pogajanji položaj pripadel predsedniku DeSUS-a Karlu Erjavcu. SMC je nato Brgleza predlagal za predsednika državnega zbora, podprlo ga je 66 poslancev, parlament je vodil do leta 2018.

Ob nastopu vlade Mira Cerarja se je zdelo, da je Milan Brglez eden tesnejših premierjevih sodelavcev, a so se njuna stališča začela kmalu razhajati. V letih 2015/16 je Slovenijo prizadela huda begunska kriza, na katero se je Cerarjeva vlada odzvala s postavitvijo panelne in žičnate ograje na meji ter s sprejemom novega zakona o tujcih, ki je rigorozno omejil možnost pridobitve azila v Sloveniji. Brglez je nasprotoval "tehničnim oviram" na meji, še bolj pa zakonu o tujcih, do katerega so bili zadržani v Svetu Evrope in številnih nevladnih organizacijah. Brglez je skupaj z nekaterimi koalicijskimi poslanci glasoval proti zakonu, a je bil ta sprejet s pomočjo opozicijskih SDS-a in NSi-ja. Odnosi med Brglezom in Cerarjem so se zaradi zakona o tujcih zaostrili do te mere, da je Cerar Brgleza pozval, naj odstopi s podpredsedniškega mesta v stranki SMC. Brglez in Cerar sta kmalu v skupni izjavi za javnost navidezno zgladila odnose. A spor se očitno nikoli ni popolnoma umiril.

Na parlamentarnih volitvah leta 2018 stranka SMC ni dosegla niti tretjine uspeha izpred štirih let. Nato se je zapletlo še med sestavljanjem koalicije pod vodstvom Marjana Šarca in pogajanjih o začasnem predsedniku državnega zbora. Po tem, ko je izvršni odbor stranke SMC kot edinega kandidata za predsednika državnega zbora predlagal nekdanjega premierja Cerarja, je Brglez v intervjuju za STA dejal, da bi bil tudi sam še naprej pripravljen voditi DZ. Zaradi te izjave oziroma zaradi nespoštovanja odločitev organov stranke je izvršni odbor SMC-ja 26. junija 2018 Milana Brgleza izključil iz stranke. Brglez se je odzval z izjavo, da je Cerar stranki SMC "zabodel nož v hrbet" in kot morebitni razlog za izključitev navedel tudi svojo željo po volilnem kongresu, na katerem bi se s Cerarjem pomeril za predsedniški položaj v stranki. Sicer pa je Brglez že takrat namignil, da bi stranka brez njega utegnila vstopiti v koalicijo s SDS-om. Kljub Cerarjevemu vztrajanju, da se to ne bo zgodilo, je dve leti pozneje pod vodstvom Zdravka Počivalška SMC dejansko vstopil v koalicijo s SDS-om. Brglez se je nekaj mesecev po izključitvi iz stranke pridružil poslancem stranke SD.

26. maja 2019 je bil na volitvah v Evropski parlament Milan Brglez na listi stranke SD s pomočjo preferenčnih glasov izvoljen za evropskega poslanca. Brglez pripada poslanski skupini S & D in je član odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter član delegacije za parlamentarno sodelovanje EU-Rusija.