Kot na svoji spletni strani predsednica.bo piše kandidatka za predsednico Nataša Pirc Musar, je aktivna državljanka, ki ima dovolj moči, strasti in znanja za delo predsednice republike. Prav tako je prepričana, da človek na tej funkciji ne sme biti tiho, ampak se mora oglasiti, ko je to potrebno, saj morajo biti zanj na prvem mestu državljanke in državljani ter prebivalke in prebivalci Republike Slovenije.

Med najpomembnejšimi temami izpostavlja človekove pravice, kar zanjo pomeni, da se mora predsednik/ca republike zavzemati in opozarjati na vso problematiko, katere rešitev bo pripomogla k temu, da bo Slovenija pravna in socialna država. Poudarja, da je treba ustaviti revščino v državi, mladim dati možnosti in priložnosti, da ostanejo doma in ne iščejo boljšega življenja v tujini, starejšim pa izkazati spoštovanje za njihovo delo v preteklosti.

Pirc Musar je prepričana, da je nastopil čas, da Slovenija dobi predsednico republike. Poudarja, da vse, s čimer se ukvarja, dela zavzeto in da sta čut za povezovanje in občutek za javno dobro in sočloveka že tako in tako del njene identitete. Prepričana je, da s temi lastnostmi volivcem ponuja alternativo.

Na volitve se je podala kot neodvisna kandidatka, s podpisi volivcev, dodala pa je, da bo vesela vsakršne podpore družbenih gibanj in političnih strank, a je poudarila, da sama nikoli ni bila članica nobene stranke.

Kot piše na spletni strani med razlogi za svojo kandidaturo: "Zame je glavna naloga predsednice republike biti branik demokracije, pravne države in temeljnih človekovih pravic. Predsednica ima dolžnost ne biti tiho, kadar pride do odklonov v družbi, kršitev pravic državljanov ali napadov na neodvisne institucije pravne države. Predsednica republike mora biti sposobna in pripravljena na glas povedati, kdaj poteze vladajoče politike škodijo demokratičnemu ustroju družbe. Še posebej, kadar to počnejo tisti, ki so ji po političnih prepričanjih blizu. Prav zato menim, da predsednica ne sme imeti do nobene politične stranke dolgov, ki bi lahko vplivali na njeno presojo. Slovenske volivke in volivci me poznajo. Vedo, da nisem tiho, kadar menim, da se v družbi dogajajo nepravilnosti."

Novinarka, pravnica, informacijska pooblaščenka, odvetnica ...

Nataša Pirc Musar se je rodila 9. 5. 1968 v Ljubljani. Po izobrazbi je pravnica, diplomirala je na ljubljanski pravni fakulteti, doktorirala pa na dunajski pravni fakulteti. Kariero je začela kot novinarka in voditeljica osrednje informativne oddaje na RTV Slovenija, kjer je ostala šest let, nato pa je v isti vlogi pet let delala na POP TV-ju. Iz medijev se je za nekaj časa preselila v gospodarstvo, nato pa se je zaposlila na vrhovnem sodišču, kjer je vodila Center za izobraževanje in informiranje. Julija 2004 jo je državni zbor na predlog takratnega predsednika Republike Slovenije Janeza Drnovška izvolil za pooblaščenko za dostop do informacij javnega značaja. Informacijska pooblaščenka je (p)ostala tudi v mandatu predsednika države Danila Türka in na tem področju tako delovala od začetka leta 2006 do srede julija 2014.

Področje varstva osebnih podatkov in dostopa do informacij javnega značaja je tako področje, ki ga Pirc Musar dobro pozna, saj je kot strokovnjakinja v povezavi s tem delovala tudi v Europolu, pri Svetu Evrope, med drugim pa je tudi sodelovala pri pripravi zakonov o varstvu osebnih podatkov v Črni gori, Srbiji in Ukrajini, izobraževala je sodnike in druge javne uslužbence v Armeniji, Črni gori, Gambiji, Gruziji, na Kosovu, v Makedoniji, Srbiji in Ukrajini, sodelovala pa je tudi pri številnih drugih evropskih in mednarodnih projektih na tem področju. Tako jo je leta 2013 kot eno od petih strokovnjakinj za varstvo osebnih podatkov Evropska komisija imenovala v delegacijo EU-ja, ki se je pogajala z ZDA po razkritjih Edwarda Snowdna o zlorabah podatkov državljanov EU-ja.

Pirc Musar ima tudi svojo pravno pisarno, kjer dela kot odvetnica. (Podrobnejši življenjepis najdete tukaj).

Pirc Musar na svoji spletni strani nastopa z motom, ki pravi, da bo kot predsednica pozorna, pravična, povezovalna, neodvisna, iskrena in da ne bo, kot se je večkrat očitalo še aktualnemu predsedniku države Borutu Pahorju, tiho v primerih, za katere meni, da se človek, ki je predsednik države, mora oglasiti in povedati svoje stališče. "Spremembe se nikoli ne zgodijo z medlostjo in tišino. In nikoli nobena sprememba ne bo všeč vsem. Tudi kritika ne. Prizadevati si moramo, da bodo spremembe sprejemljive za večino – z jasno obsodbo nesprejemljivih ravnanj," je še zapisala na spletni strani, na kateri promovira svojo kandidaturo.