Miha Kordiš je diplomiran filozof in literarni komparativist, ki je javnosti postal znan v času svojih študentskih let. Bil je aktivist gibanja Mi smo univerza in je s somišljeniki leta 2011 organiziral zasedbo Filozofske fakultete v Ljubljani. Zahtevali so polno financiranje študija, konec bolonjske reforme, demokratizacijo univerze in štipendije za vse.

Bil je tudi član odbora Delavsko-punkerske univerze, ko sta skupini, zbrani okoli te organizacije in Neposredne demokracije zdaj!, leta 2013 ustanovili politično gibanje Iniciativo za demokratični socializem (IDS). Zavzemali so se za participatorno odločanje na vseh ravneh družbe - v gospodarstvu, politiki in ostalih segmentih. Za parlamentarne volitve 2014 so se IDS, Stranka za trajnostni razvoj Slovenije (TRS), Demokratična stranka dela (DSD) in Gibanje za pravično družbo (GPD) združili v koalicijo Združena Levica ter prestopili prag parlamenta. Volivci so jim namenili podporo, ki se je odrazila v šestih poslanskih sedežih. Med poslance je bil izvoljen tudi Kordiš.

Tretji mandat poslanec

V državnem zboru zastopa stranko Levica zdaj že tretji zaporedni mandat. Pokriva področja dela in socialnih vprašanj, gospodarstva, obrambe in zdravstva. V javnosti najbolj vneto zastopa stališče, da je treba zmanjšati nabave orožja za slovensko vojsko, "ki ga v tej državi ne potrebujemo in je namenjeno za delovanje v okviru zveze Nato zunaj meja naše domovine".

V imenu stranke je predstavljal pozive, da se dvigne študentska urna postavka in da se izenačita bruto urni postavki za delo upokojencev in študentov. Prav tako se je zavzemal za dvig najnižje osnovne plače - marca letos je tako predstavljal predlog, da bi bila najnižja osnovna plača na ravni minimalne bruto plače: "Več kot 40.000 delavcev prejema osnovno plačo, ki je nižja od minimalne, dodatek do minimalne plače pa jim plačujejo delodajalci. Ti delavci od morebitnega napredovanja nimajo nič." In v parlamentarnem odboru za delo, ki ga trenutno vodi, opozarja na prenizke najnižje in zajamčene pokojnine.

Razburja z nekaterimi izjavami

Prav tako v parlamentu in javnosti predstavlja prepričanja Levice o pomenu javnega zdravstva. Že dlje časa pozivajo k ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva. V času enega od vrhov epidemije koronavirusne bolezni jeseni 2020 je zdravnike razburil pri obravnavi razpisa za skrajšanje čakalnih dob z izjavo, da se pri tem predlogu varovalke, ki zagotavljajo kakovost opravljanja zdravstvene dejavnosti zasebnih izvajalcev, črtajo "samo zato, da bo lahko čisto vsak s. p., čisto vsak mazač, dobil svojo tranšo javnih sredstev." V Zdravniški zbornici Slovenije in nekaterih drugih zdravstvenih organizacijah so te besede razumeli kot žalitev, Kordiš in Levica pa so odgovarjali, da gre za namerno manipulacijo konteksta izjave.

S svojimi izjavami je v preteklosti razburil tudi nekatere gospodarstvenike. Leta 2018, ko je Levica podpisala sporazum o sodelovanju s takratno manjšinsko vladno koalicijo Marjana Šarca, se je namreč odzval na besede podjetnikov Iva Boscarola in Igorja Akrapoviča, da bosta svoje dobičke preusmerila v "bolj predvidljivo okolje": "Kapitalistično izsiljevanje nacionalnih držav je šolski prikaz omejitev reformističnih politik, kot smo si jih uspeli izboriti v koalicijski pogodbi. Rešitev? #Nationalize!" (Nacionalizirajte!)

Tudi v trenutni politični konstelaciji, ko je Levica del vladne koalicije, je Kordiš že večkrat kritično izpostavil nekatere vladne odločitve. Kot edini od poslancev koalicije je glasoval proti interventnemu zakonu o zdravstvu, saj je ta po njegovem mnenju omogočil pospešeno privatiziranje. Ob tem je opozoril na položaj ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, ki prav tako opravlja svoj zdravniški poklic v zasebnem zdravstvenem zavodu. "Moj glas proti razgrajevanju javnega zdravstva ni šel proti koaliciji, ampak ravno nasprotno. Branil sem koalicijo in zaveze do ljudi pred vprašljivimi interesi enega ministra," je o tem povedal za Delo.

"Predsednik, ki se bo postavil za ljudi"

V Levici so se za vstop v predsendiško tekmo odločili potem, ko se je razprl prostor v kampanji po odstopu kandidatke Gibanja Svoboda Marte Kos.

Na vprašanje, kakšen predsednik države bo, saj bo moral biti tudi predsednik zdravnikov in gospodarstvenikov, je Kordiš v Odmevih odgovoril, da imajo "skupni imenovalec, okoli katerega se lahko poenotimo. Vsi imamo težavo s tem, da nam politična življenja in življenja naše skupnosti kroji vpliv raznoraznih korporacij. Vsi imamo težavo z ogromno težo, ki jo v družbi nosijo banke, pa orožarski kompleksi, raznovrstni lobiji. To so tisti vplivi, ki jih je potrebno izločiti v politiki, to so tisti vplivi, za katerimi predsednik ne sme stati, marveč se mora postaviti za običajne delovne ljudi, za običajne državljanke in državljane."

To je Kordiš kot motiv svoje kandidature izpostavil tudi ob njeni najavi. Ker predsedniške volitve pri nas veljajo kot protokolarne volitve izpraznjene vsebine, se v Levici po njegovih besedah v predsedniško kandidaturo podajajo z namenom, da to spremenijo in mestu predsednika vrnejo vsebinsko težo. Dejal je, da "potrebujemo predsednika, ki bo spregovoril, ko bo javno zdravstvo ogroženo, ki se bo zavzel za reševanje stanovanjske problematike, ki bo branil okoljske prioritete, ki jih kot družba imamo, in ki se bo zavzel za urejanje položaja skrbstva starejših". Prepričan je, da mora biti predsednik republike tisti, ki mora uporabiti svojo avtoriteto zato, da izpostavi težave ljudi.

V prostem času obdeluje njivo v projektu skupnostnega kmetovanja pri Ljubljani

V svojem prostem času Kordiš z dvajsetimi somišljeniki obdeluje hektar in pol kmetijskega zemljišča na ljubljanskem barju. Z njimi se je lotil projekta Agrodivizija kot neprofitno skupnostno kmetovanje na okolju in družbi prijazen način.