Velika pentlja oziroma letošnja velika diagonala izpolnjuje ideal zdajšnjega predsednika dirke Christiana Proudhomma: obišče vseh pet gorstev Francije. Po dveh dneh Pirenejev in kopici dni v Centralnem masivu je zdaj na vrsto zgolj en dan Jure, a zato najpomembnejši v državnem koledarju.
14. julij je glavni, hkrati tudi edini, francoski državni praznik (Fête nationale française), ki tradicionalno na Dirki po Franciji prinaša napade francoskih kolesarjev in spektakularno etapo. Na 110. izvedbi Grande Boucla so se pri ASO-ju odločili za kratko in sladko etapo: zgolj 138 km od Châtillon-sur-Chalaronna do cilja na edinem kategoriziranem vzponu, ki pa je zato zunaj kategorije – Grand Colombier (1501 m).
Neenakomeren in strm vršac Jure
Drugič v zgodovini Toura se bo etapa skenila na strmem in slikovitem vršacu, katerega vzpon je dolg 17,4 km s povprečnim naklonom 7,1 odstotka, a je precej neenakomeren, razdeljen na vsaj tri stopnice, uradno je maksimum 12 odstotkov, a na notranji strani zavojev v serpentinah gre vse do 20 odstotkov.
Etapa Toura se je tukaj prvič končala leta 2020, v koronski izvedbi, zaradi česar na vzponu ni bilo gledalcev, ponudila pa je slovenski dvoboj za etapno slavo. V sprintu navkreber je Tadej Pogačar v beli majici ugnal Primoža Rogliča v rumeni majici. Se bo zgodba ponovila in bo Tamau Pogi odščipnil še kakšno sekundo vodilnemu Dancu?
Upa na scenarij z Rogličem iz leta 2020
“Upam, da bodo jutri tudi dobre noge. Klanec bi mi moral ustrezati, prevozil sem ga že pred tremi leti. Spomnim se, da sva s Primožem sprintala na vrhu. Upam na podoben scenarij tudi jutri," je po četrtkovi, 12., etapi za TV Slovenija povedal Tadej Pogačar in se spomnil svoje druge etapne zmage na Touru. "Bomo videli. Če bom lahko pridobil nekaj sekund, bom prezadovoljen. Če ne, pa upam, da bom lahko držal stik."
Grand Colombier je tretja etapa od štirih, ki se konča na vrhu visokogorskega cilja, na obeh dosedanjih se je kapetan UAE Emiratesa otresel vodilnega kolesarja in branilca skupne zmage. Na Cambasque na 6. etapi za 24 sekund na cesti in za dodatne štiri sekunde odbitka zaradi etapne zmage. Na Puy de Dôme na 9. etapi pa za osem sekund.
Pred letošnjo Dirko po Franciji sta Jonas Vingegaard in ekipa Jumbo Visma poudarjala svojo prednost na dolgih vzponih, pri čemer so ob Col de la Loze, ki prihaja v 17. etapi, podčrtali tako ugasli ognjenik kot vršac Jure. A po omenjenih dveh razpletih se je plošča obrnila.
Boj vse do zadnjega metra
"Najprej dolg ravninski del, nato pa eksploziven finale, kar ustreza Pogačarju," je takoj po 12. etapi dejal športni vodja čebel Merijn Zeeman, ki meni, da etape z zgolj enim resnim vzponom (prve ali ekstra kategorije) na koncu dneva bolj ustrezajo slovenskemu šampionu kot njihovemu danskemu adutu. Podobno sporočilo so podajali tudi kolesarji nizozemske ekipe.
"Pripravljen sem na jutrišnji veliki dvoboj in upam na svoje najboljše noge. Klanec poznam, sem ga večkrat že prevozil. Dolg, zahteven klanec, ki mi ustreza. Na splošno se veselim celotnega konca tedna," je razmišljal Vingegaard. "Pričakujem trd boj s Pogačarjem vse zadnjega metra."
Bo UAE lovil tudi etapno zmago?
Prvo taktično vprašanje je, ali bosta Jumbo Visma in/ali UAE Emirates nadzorovala etapo od začetka do konca, da bi dala kapetanoma možnost za etapno zmago in s tem povezane bonifikacije. Na Puy de Dôme so čebele priznale, da ne želijo ponuditi Pogačarju možnosti še za odbitne sekunde. Torej bo pritisk vodenja glavnine na emiratih?
Ob morebitnem lovu na etapno zmago bi torej Pogačar šel tudi po rumeno majico, za kar pa bi se moral tretjič otresti Vingegaarda, najverjetneje vsaj za 13 sekund. Lahko pa bi tudi čakal prav na zadnjo ciljno strmino, kjer bi se mogoče med njiju lahko vrinil še kdo, hkrati pa bi pustil majico in predvsem dolžnosti vodilnega kapetanu Jumba Visme.
Pičlih 17 sekund razlike
Drugo taktično vprašanje: kdo bo napadel prvi – Danec ali Slovenec? "Ne razmišljam, kdo ima pobudo, temveč samo o sebi. Če bi kdo dejal, da bom nosil rumeno majico vse od 5. etape dalje, bi to podpisal," je Vingegaard samozavesten pred četrto gorsko etapo.
"Na koncu je vse odvisno od nog. Lahko imaš načrt za napad, a če noge niso nared za skok, to ni pomembno," je na novinarski konferenci rumene majice na neposredno vprašanje o napadu odgovoril 26-letnik s severa Jutlanda. Navsezadnje je to doživel v nedeljo, ko je ekipa na čelu s Seppom Kussom pripravila teren, a pričakovanega Vingegaaardovega skoka na zadnjih najstrmejših štirih kilometrih ni bilo, temveč je Pogačar napadel v zaključku.
Daljši vzpon, ki je že izločil branilca naslova
Puy de Dôme je bil za najboljša kolesarja na dolg dobrih 35 minut, medtem ko se je vzpon na Grand Colombier ob krstni izvedbi vlekel 46 minut. Pred tremi leti je prav v slikovitih kačjih redah kapituliral takratni branilec naslova Egan Bernal, na koncu je do vrha zaradi bolečin v hrbtu izgubil več kot sedem minut. Tri dni pozneje Kolumbijca ni bilo na start etape v Grenoblu.
Pod hudičev jezik za zadnji kilometer je prišla skupina 12 kolesarjev, prvi je 600 m pred ciljem napadel Roglič, nato se je odpeljala četverica, ki jo je vodil Richie Porte, ki pa sta ga slovenska šampiona suvereno prehitela v sprintu, kjer je bila bela majica prehitra za rumeno. V 24 sekundah razlike je ciljno črto prečkalo 11 kolesarjev, med njimi tudi zdaj ključna pomočnika Sepp Kuss in Adam Yates (oba +0:15).
Tour 2020: Zadnji kilometer 15. etape
V soboto in nedeljo veliko težje
Gora nad jezerom Bourget je sicer zgolj uvertura v Alpe, kjer v soboto in nedeljo sledita dve precej težji etapi s skupno šestimi vzponi 1. kategorije in vmes še klancem ekstra kategorije. Teren, kjer se bodo lahko postavile zasede, kjer se bo pošiljalo satelitske kolesarje v beg in preizkušalo tekmece drugače kot zgolj na sklepnem vzponu, kjer odločata samo moč in čas.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje