Ob vznožju zdaj že v temi čakajoč na novinarsko konferenco za skupno drugouvrščenega na 107. Dirki po Franciji se pogovor v kombiju nadaljuje.

Stoična narava in razmišljanje Primoža Rogliča nista samo fasada za medije in javnost, temveč je tako začel tudi dolgo vožnjo z vrha smučišča, kjer je doživel največje razočaranje v kolesarski karieri, po katerem pa se je zmagovito in bliskovito pobral, kar pa žal ni več zajeto v NOS-ovem filmu
Stoična narava in razmišljanje Primoža Rogliča nista samo fasada za medije in javnost, temveč je tako začel tudi dolgo vožnjo z vrha smučišča, kjer je doživel največje razočaranje v kolesarski karieri, po katerem pa se je zmagovito in bliskovito pobral, kar pa žal ni več zajeto v NOS-ovem filmu "Code Geel". Foto: Zajem zaslona/NOS

Primož Roglič: "Ne morem verjeti. Dve minuti. Minuta dvajset. To je ogromna razlika. V 36 kilometrih. Morali so izračunati, s kakšno močjo je to treba opraviti. To je kolesarjenje na popolnoma drugi ravni. Ne morem razumeti. Če lahko kolesariš tako hitro, lahko z eno nogo zmagaš na vsaki etapi. Rečeš si 'grem' in greš. Tako je to ... Minuto dvajset."

Richard Plugge: "Koliko je bil čas?"

PR: "55 minut."

RP: "Štiri odstotke. Moramo najti štiri odstotke."

PR: "Kaj za vraga so storili?"

Po vnovičnem objemu z mlajšim rojakom ("Bravo, majster."), ki mu je speljal rumeno majico in skupno zmago, se Roglič pred hotelom sreča še z izključenim športnim vodjo Jumba Visme Merijnom Zeemanom in mu prizna: "Pravzaprav me je sram."

Konec.


Dokumentarec NOS-a in Jumba Visme

Zajem slike iz dokumentarnega filma, ki kaže obseg poškod levega kolka in mišic, ki jih je Primož Roglič staknil ob padcu na Dirki po Dofineji. Foto: Zajem zaslona/NOS
Zajem slike iz dokumentarnega filma, ki kaže obseg poškod levega kolka in mišic, ki jih je Primož Roglič staknil ob padcu na Dirki po Dofineji. Foto: Zajem zaslona/NOS

Izmenjava besed med vrhovnim vodjo nizozemske kolesarske ekipe in njenim kapetanom po velikem razočaranju na usodnem kronometru letošnje Dirke po Franciji. Med vožnjo z vrha La Planche des Belles Filles sta ključna moža Jumba Visme v šoku zbirala prve misli, potem ko so rumeno-črni izgubili tako želeno skupno zmago na najprestižnejši dirki, ki jim jo je speljal Tadej Pogačar (UAE Emirates).

V nedeljo je nizozemska javna televizija NOS predstavila 72-minutni dokumentarec Code Geel (Rumeni alarm) iz zakulisja letošnjega nastopa Jumba Visme na francoski veliki pentlji. Novinar NOS-a Kees Jongkind je ob pomoči nizozemske ekipe zbral za 400 ur videomateriala, ki prinaša vpogled, kaj vse se je dogajalo v Rogličevem moštvu, ki je prevladovalo v Franciji, a nato jim je iz rok spolzela glavna nagrada.

Code Geel se začne in konča s silnim razočaranjem ekipe Jumbo Visma, vmes pa povzame tri tedne prevlade na Dirki po Franciji, a jo na koncu kot pri nogometu izgubijo z 0:1. V uvodnem delu pogled na maserjevo mizo razkrije obseg Rogličevih poškodb po padcu na Dirki po Dofineji, ki bi mu skoraj preprečila sam štart Toura.

Tom Dumoulin se je ubadal z vnetjem zadnjice, zaradi česar je na primer v karieri že odstopil na Dirki po Italiji 2016. Nizozemski zvezdnik se je zlomil v 8. etapi, nato bil skorajda že poslan domov, a s 15. etapo so bolečine izginile in na koncu je računal na etapno zmago na kronometru, kjer pa je bil na 2. mestu 1:21 počasnejši od Tadeja Pogačarja. Foto: ASO
Tom Dumoulin se je ubadal z vnetjem zadnjice, zaradi česar je na primer v karieri že odstopil na Dirki po Italiji 2016. Nizozemski zvezdnik se je zlomil v 8. etapi, nato bil skorajda že poslan domov, a s 15. etapo so bolečine izginile in na koncu je računal na etapno zmago na kronometru, kjer pa je bil na 2. mestu 1:21 počasnejši od Tadeja Pogačarja. Foto: ASO

Dumoulin: od kritike, vnetja do solz

Že v Nici sokapetan Tom Dumoulin kritizira ekipno taktiko, da vozijo kot gospodarji pelotona in se vedejo, da je njihova rumena majica samoumevna, a prav sam z nespametnim padcem prepreči Woutu van Aertu, da bi se v 2. etapi udaril z Julianom Alaphilippom za etapno zmago in prevzem skupnega vodstva.

Prvi del dokumentarca je osredotočen na prvega nizozemskega kolesarskega zvezdnika, kjer se razkrije, da je Dumoulina v Franciji pestilo vnetje zadnjice. Milimeter gor ali dol, merjenje razdalje, prilagajanje, nič ni pomagalo. V 8. etapi – prvi v Pirenejih – se je Dumoulin zlomil in v solzah v avtobusu priznaval, da je bila njegova enostranska odločitev, da se postavi na čelo in se žrtvuje za Rogliča, nepotrebna in na koncu ni prinesla ničesar dobrega za ekipo.

"Da, drugi sem za Tadejem Pogačarjem, ki se s kolesom vozi kot rudar. Minuto in pol. Preprosto ne razumem, kako ta tip ... ne morem si zamisliti nobene rešitve, kako hudiča bi lahko šel minuto in pol hitreje."

Tom Dumoulin v avtomobilu po kronometru.

Deljenje nasvetov in kritika ekipne taktike

Po 13. etapi na Puy Mary, ko sta se oba Slovenca otresla Egana Bernala in drugih izzivalcev, je Roglič delil nasvete Pogačarju (po zasavsko "Težak k' kurba."), kako je videti ciljni vzpon Grand Colombier, kjer je predtem dobil etapo in zapečatil skupno zmago na Tour de l'Ainu. A na koncu 15. etape je Pogi v boju za etapno zmago ugnal Roglo.

Sam Roglič je pred najzahtevnejšo alpsko etapo – 17. etapo s ciljem na Cole de la Loze – podvomil o ekipni taktiki. "Vedno pripeljemo Pogačarja do zadnjega kilometra. Zastonj." Vodilni se strinjajo, da bi moral nekaj dni prej prvi napasti Sepp Kuss, kar Američan tokrat stori ob koncu vzpona na najvišjo točko Toura 2020. Pogačar zapade v krizo in Roglič mu odščipne 15 sekund in prednost poveča z 42 na 57 sekund.

Podvomil o čeladi, oglasi se je kolk

S 400 ur v 72 minut skrčeni dokumentarec prikaže, da sta glavna protagonista Jumba Visme podvomila o ekipni taktiki, ko so preveč trdno nadzirali karavano, hkrati pa niso pokrili prvega Pogačarjevaga napada, ki se ga nato niso lotili vse do najvišje točke Toura. Na koncu jih je v kronometru čakal šokantni preobrat. Foto: ASO
S 400 ur v 72 minut skrčeni dokumentarec prikaže, da sta glavna protagonista Jumba Visme podvomila o ekipni taktiki, ko so preveč trdno nadzirali karavano, hkrati pa niso pokrili prvega Pogačarjevaga napada, ki se ga nato niso lotili vse do najvišje točke Toura. Na koncu jih je v kronometru čakal šokantni preobrat. Foto: ASO

Po uspešni ekipni taktiki, ko z Woutom van Aertom preprečijo, da bi Pogačar lahko dobil šprint za 3. mesto in štiri bonifikacijske sekunde v 18. etapi, nastopi odločilni dan. Po ogledu proge Roglič podvomi o novi čeladi: "Nisem prepričan o čeladi. A ni zadaj previsoko, ko sem v položaju?" Prav tako potoži, da poškodba iz Dofineje še ni pozabljena: "Vseeno še čutim kolk na kronometrskem kolesu. Veliko bolje je na običajnem kolesu."

Nato se odvije zadnji, odločilni dan Dirke po Franciji 2020 – 20. etapa. Tadej Pogačar je 57 sekund zaostanka v vožnji na čas spremenil v 59 sekund prednosti pred starejšim rojakom. "22 je star Tadej. Ko sem bil sam 22, sploh še nisem znal peljati kolesa," je še med samo dirko dejal Roglič.

V nejeveri šoka v Vogezih je Novozelandec George Bennett dejal: "Zdaj mislim samo na pof*** Peyresourde." (8. etapa). Športni direktor Frans Maasen pa je obžalujoče odvrnil: "Morali bi ga napadati, saj ni imel ekipe. A to so le misli po koncu. Nisem verjel v to, dokler nisem videl na televiziji."

"22 je star Tadej. Ko sem bil sam 22 sploh še nisem znal peljati kolesa."

Primož Roglič

Za obuditev spomina in prvi del zgodbe – dokumentarni film Televizije Slovenije (David Črmelj, Blaž Oman): Primož Roglič, moja pot na Dirko po Franciji.

Primož Roglič, moja pot na dirko po Franciji