"Ustrašil sem se le dvakrat. Ko mi je padla veriga na etapi s kockami in ko sem na kronometru skoraj pristal v skalah," je lastnik rumene majice za 109. izvedbo Dirke po Franciji opisal najbolj stresna trenutka julijskega kolesarskega maratona.

Tour 2022 bo za vedno danski. Začelo se je na Danskem in ob veličastni predstavitvi v prepolnem parku Tivoli v središču prestolnice je izstopal prizor, ko je bil predstavljen Jonas Vingegaard. Ganjen, s solzami v očeh, je sprejemal naklonjenost rojakov, ki so v njem videli naslednjega zmagovalca dirke vseh dirk.

Podaja rok potrdila predajo žezla

Želje in upi so se uresničili, Danska slavi svojega drugega zmagovalca Tour de France. Ob krstnem nastopu lani je bil skupno drugi, zdaj se je povzpel še stopničko višje in z nje po dveh letih izrinil Tadeja Pogačarja. Simbolno mu je moral 23-letni slovenski šampion izročiti žezlo, potem ko ga je 25-letni Danec počakal po njegovem padcu sredi 18. etape in sta si podala roke. Kot nekoč Bernard Hinault in Greg LeMond ali pa kot Fausto Coppi in Gino Bartali.

"Menim, da imava s Tadejem korekten odnos, čeprav se zasebno ne pogovarjava veliko. Imava veliko spoštovanja drug do drugega, izjemen človek in eden najboljših kolesarjev na svetu. Seveda si Tadej želi več, a tega si želim tudi sam," je Vingegaard opisal odnos z največjim tekmecem za slavje na Elizejskih poljanah.

"Brez Rogliča ne vem, ali bi uspeli"

Pogačar in Vingegaard sta uprizorila enega najbolj ognjevitih dvobojev za rumeno majico v zadnjih desetletjih. Tour 2022 številni uvrščajo med najboljše v tem tisočletju, podoben dvoboj med vodilnima kolesarjema se je odvijal le še leta 2010 (Alberto Contador – Andy Schleck) in leta 2003 (Lance Armstrong – Jan Ullrich).

Vingegaard je izpolnil veliki osebni cilj in hkrati kronal dolgoletno zorenje ter napredovanje ekipe Jumbo Visma. Ob tem Danec hvaležnost izraža predvsem do svojega nesrečnega sokapetana Primoža Rogliča. "Brez dela, ki ga je Primož opravil v etapi na Granon, vseh njegovih napadov, ki so utrudili Pogačarja, ne vem, ali bi uspeli," je v velikem intervjuju zmagovalca za L'Equipe poudaril kolesar, ki je postavil piko na i prizadevanjem čebel.

Družinski človek, ki ne razkriva veliko o sebi

Kolesar izjemne moči na testih je dolgo zorel. Na Danskem so v lokalnem celinskem klubu ColoQuick vedeli za izreden potencial, številke so prišle do Jumba Visme, ki je malo znanemu 20-letniku zato pred štirimi leti dala priložnost vključitve v svetovno serijo. Po letih kaljenja in vajeništva pod Rogličevim okriljem je zdaj zrasel novi kolesarski šampion, ki bo 10. decembra dopolnil šele 26. let.

"Pred 20. letom nisem imel pojma, da sem lahko profesionalni kolesar. Na nobenem področju nisem bil v vrhu, edino, kar je kazalo, da imam potencial, so bili testi. Moj trener pri Jumbu Tim Heemskerk, ki me spremlja, odkar sem se pridružil ekipi leta 2019, mi je rekel: "Še nisi pravi profesionalec." Moral sem napredovati na vseh področjih, okrevanje, prehrana ..." je Vingegaard pojasnjeval svoj kolesarski razvoj, v katerem v mlajših kategorijah ni bilo prav veliko uspeha.

A vsaj za zdaj je Jonas Vingegaard za športno javnost zunaj Danske precejšnja neznanka glede tega, kakšen je zunaj kolesa, kaj se skriva za vitkim, drobnim, a neizmerno močnim telesom. Ko je bil na sobotni novinarski konferenci za zmagovalce vprašan, ali lahko pove kaj več o sebi, kaj ga veseli, je na kratko odgovoril: "Sem družinski človek. Rad preživljam čas s svojima dekletoma doma. To je najboljša stvar, ki jo lahko počnem, in mi pomeni vse."

Prva zvezda v družini tašča – TV-kuharica

Po vsaki etapi je naprej poprijel za telefon in slušalke ter med ohlajanjem po dirkanju takoj poklical svojo partnerico Trine Hansen in še ne dveletno hčerko Frido. "Zelo zadržan, sramežljiv, celo skrivnosten," je svojega partnerja opisala zdaj uradna zaročenka. "Trine ima izreden vpliv na mojo rast in razvoj. Mislim, da mi nikoli ne bi uspelo brez njene pomoči. Z njo sem postal psihično močnejši," je Jonas hvaležen svoji partnerici, ki jo je spoznal med njenim delom za ekipo ColoQuick.

Družinica skrbi za zasebnost, umaknjena z družbenih medijev, za zvezdniški prah v družini skrbi Jonasova tašča. Rosa Kildahl je pred petimi leti zablestela v televizijskem kuharskem šovu in od takrat je prepoznaven obraz na Danskem, kjer pa zdaj dokončno predaja soj žarometov zetu, ki se tudi sam prav dobro znajde v kuhinji.

Zjutraj na ribji tržnici, popoldne na treningu

Še najbolj znano zasebno dejstvo, ki je bilo v zadnjih dveh poletjih večkrat izpostavljeno, je, da je skoraj dve leti delal na ribji tržnici in v predelovalnici rib. Leta 2017 ga je televizija predstavila kot naslednjega močnega danskega kolesarskega hribolazca. Pri tem je v prispevku prikazano, kako je vsak delovnik od 6. do 11. ure preživel v enem največjih ribiških obratov v državi, nato pa je popoldne treniral na vetrovnih sipinah domačega Jutlanda.

"Nekaj sproščujočega je bilo v tej službi. Ni bilo treba razmišljati, kaj počneš, samo razvrščaš ribe," se je v intervjuju pred letošnjim Tourom ozrl na svoje delovne izkušnje. Ne najbolj idealna priprava za kolesarja, ker je moral biti po pet ur na nogah v hladilnicah.

Od 10. leta na kolesu in sanjal o hribih

Rojen je bil konec leta 1996, ko je Danska slavila prvega zmagovalca Dirke po Franciji. Odraščal je v ribiški vasici na severozahodu Jutlanda, Hillerslevu, ki zdaj šteje 370 prebivalcev. A Bjarne Riis je pozneje padel s piedestala, ravno ko je 10-letni Jonas spoznal kolo. 1. avgusta 2007 je oče Claus peljal sina v 10 km oddaljeno mestece Thisted, kjer se je takrat začela Dirka po Danski, s tem pa tudi kolesarska zgodba prihodnjega zmagovalca Toura 2022.

Takrat se je (kot tudi Pogačar) sicer ukvarjal z nogometom, a kot droban in prelahek fantič v primerjavi z vrstniki ni izstopal. Predtem in pozneje je vzporedno s kolesom poskušal še s preostalimi tradicionalnimi športi na Danskem: rokomet, plavanje in badminton, a kljub ne takojšnjem uspehu ostal na kolesu. V malem lokalnem klubu "Cycle Ring" z od 15 do 20 člani je vladalo prijetno, družinsko vzdušje, kar ga je držalo v športu.

Kot koščen fant z dolgimi nogami mu je bilo že na prvi pogled usojeno, da bo hribolazec, klančar, četudi v skoraj popolnoma ravni državi, katere najvišji hrib meri 173 metrov. Veter na sipinah ob Severnem morju je spodoben nadomestek za trud, ki je nujen v gorah. Prvi otroški kolesarski idol je bil Riccardo Riccò, a se mu je zaradi dopinga hitro odrekel in postal navdušenec nad Alberom Contadorjem, ki je ravno takrat zavladal v kolesarstvu.

Kaljenje v Alpah na družinskih počitnicah

Mladi Jonas je nato od blizu spremljal SP v kolesarstvu 2011, ki ga je gostil København, leto zatem je Jutland bil prizorišče velikega štarta Dirke po Italiji 2012. Potencialni klančar je potreboval gore in družina Vingegaard Rasmussen se je z avtodomom podala na poletni dopust v osrčje Alp. Od 15. leta dalje je bil avtokamp v kraju Bourg-Saint-Maurice na južnem pobočju Mont Blanca na francosko-italijanski meji pripravljalna baza za nadobudnega kolesarja. "Alpe d'Huez in Glandon sta bila njegova prva velika vzpona. Pozna prav vse tamkajšnje alpske prelaze, ceste in poti," razlagata oče Claus in mama Karine.

Zlom stegnenice ustavil razvoj

Pri 17. letu je končno slavil prvo zmago, s čimer je spomladi 2016 postal član danske ekipe ColoQuick Cult, pomembne razvojne celinske ekipe na Danskem. V mednarodni konkurenci je prvič opozoril nase spomladi leta 2017 na manjši etapni dirki v Franciji Tour du Loir et Cher, kjer je bil skupno četrti in osvojil belo majico za najboljšega mladega kolesarja. A že na naslednji dirki Po Fjordih na Norveškem je grdo padel in si zlomil stegnenico.

Ko je okreval po hudi poškodbi je 19-letni Jonas potreboval zaslužek. Lokalni profesionalni kolesar Michael Valgren (zmagovalec Amstla 2018) mu je priporočil delo na omenjeni ribji tržnici, kjer je tehtal ribe za dražbe in jim odčitaval poreklo. Kot pojasnjuje Valgren, je običajno za kolesarje s severa Jutlanda, da si v tamkajšnji močni ribiški industriji najdejo skrajšani delovnik, sočasno pa upajo na preboj med profesionalce.

Pogačar osvojil Avenir, Vingegaard le 67.

Ključni mož za Vingegaarda je bil takratni direktor ColoQuicka Christian Andersen, ki je poskrbel, da je mladenič vztrajal v kolesarstvu. Leta 2018 je začel s končnimi uvrstitvami med deseterico na etapnih dirkah. Na Dirki miru na Češkem je bil peti, slavil pa je Pogačar. A na Dirki prihodnosti, osrednjem tekmovanju mlajših članov, je konec avgusta pregorel. Slovenski čudežni deček je osvojil Tour de l'Avenir, medtem ko je dve leti starejši Vingegaard končal zgolj kot 67., četudi je danska reprezentanca slavila v ekipnem kronometru. A slab izid ima pojasnilo: predtem je padel na zadnji pripravljalni dirki po dolini Aoste, hkrati je udarilo tudi slabo prenašanje vloge kapetana ekipe.

Prva zmaga in rumena majica, a tudi breme pritiska

Jumbo Visma je verjela v potencial in prvič ga je med elito pokazal na Dirki po Poljski 2019, kjer je za prvo zmago kariere dobil 6. etapo in prevzel rumeno majico. A dan pozneje pred zadnjo etapo ga je strl pritisk, ni zmogel zajtrkovati, psihično in energetsko izmučen je izgubil več kot 12 minut. Etapo je slavil Matej Mohorič, dirko pa je osvojil Pavel Sivakov, medtem ko je Vingegaard s prvega zgrmel na 26. mesto. Uteho je iskal na domači Dirki po Danski, a na preveč ravnem terenu mu je malce zmanjkalo za skupni uspeh.

Od Rogličevega pomočnika na Angliruju ...

Dokončno je na radarju kolesarskih navdušencev pristal med koronsko prekinitvijo. Na virtualnih kolesarskih platformah je impresioniral z močjo, ki jo je obračal. Svojo moč je nato pretvoril v vlogo gorskega pomočnika na Dirki po Španiji 2020. Za Rogliča je opravil ključno delo pri omejevanju škode na razvpiti vzpon na Angliru v 12. etapi.

Sezono 2021 je odprl z etapno zmago na Dirki po ZAE-ju, ko je na Džebel Džaisu s pospeševanjem ubežal skupini kapetanov na čelu s Pogačarjem. Konec marca je nato končno osvojil svojo prvo etapno dirko: mednarodni teden Coppija in Bartalija, kjer je na razgibanih, a kratkih klančkih s sprintom dobil dve etapi in skupno razvrstitev.

... do menjave za Dumoulina za Tour 2021

Ko je v navezi z Rogličem izigral Pogačarja in UAE Emirates na Dirki po Baskiji 2021, je bilo jasno, da ima Jumbo Visma dva izredna aduta. S tem je Danec prevzel mesto Toma Dumoulina v postavi za Tour 2021 in interno tudi vlogo drugega kapetana. Po padcu in odstopu Primoža Rogliča na lanski veliki pentlji je dobil proste noge in roke ter podporo in v Pariz je pripeljal kot drugi najboljši kolesar.

Prelomne točke: Ventoux, Granon, Hautacam

Za samozavest se je ključni trenutek odvil med kraljevsko etapo, ko je med drugim vzponom na ikonični Mont Ventoux s tempom potisnil vodilnega Pogačarja v rdeče območje. Rumena majica je popustila in v 1,5 km se je Vingegaard odpeljal za 40 sekund. "Ko sem se odpeljal Pogačarju, sem dobil potrditev, samozavest in prepričanje, da sem kos najboljšim."

Dokaz na cesti, na najtežji etapi Toura 2021, ki je osebno Jonasu kot vodstvu nizozemske ekipe potrdil, da se potencial in številke s testiranj zdaj kažejo tudi na cesti pod polno obremenitvijo in stresom. Po predstavitvi trase za letošnjo francosko pentljo so se stopnjevale napovedi, da bo Pogačar ranljiv na najdaljših dveh ciljnih vzponih, kjer bo Vingegaard imel priložnost, da obrne dvoboj v svojo korist.

Rogliča je žal spet izločil padec, a mu je kljub poškodbi in bolečinam v 11. etapi še uspelo odigrati ključno vlogo vabe, ki jo je Pogačar pograbil in se preveč izstrošil na Galibeirju. Vingegaard je na Granonu pokazal vso svojo moč, zlomil dvakratnega branilca naslova in z etapno zmago oblekel rumeno majico. Na Hautacamu v 18. etapi je le potrdil, da ne slavi zaradi enodnevnega mrka slovenskega tekmeca, temveč ker je trenutno res najboljši kolesarski hribolazec na svetu.

"Zdaj želim proslaviti zmago. V torek proslavim zmago na Nizozemskem, nato grem v sredo v København nazaj v park Tivoli. V četrtek v domači kraj, nato pa od petka dalje za en teden na kavč. A želim se tudi vrniti in še enkrat zmagati."