Dirka s svojo dolžino (3153,8 km) in višinskimi metri (dobrih 53.000) ne odstopa od Gira in Toura, a neverjetno pester seznam odličnih kolesarjev za tritedenske dirke in razgibana trasa obljubljata spektakel epskih razsežnosti.
Ceste bodo kolesarje vodile tudi v Andoro in Francijo, trasa pa se zdi spet pravi pekel za sprinterje. Najmočnejši kolesarji bodo na svoj račun prišli le v štirih etapah, v vseh preostalih dneh (če odmislimo obe vožnji na čas) pa naj bi na svoj račun prišli hribolazci in preostali asi, ki jim ustreza razgiban teren. Organizatorji so, denimo, dve popolnoma ravninski etapi zabelili s ciljnim vzponom (11. in 16. etapa), kar naj bi spodrezalo krila sprinterjem, kandidate za končno zmago pa najbrž ločili s kakšno sekundo razlike.
O največjih favoritih smo že pisali. Najboljša ekipa na svetu Jumbo Visma ima jasno motivacijo, želi postati prva ekipa v zgodovini, ki bi v istem letu osvojila vse grand toure: Primož Roglič je najprej dobil Giro, Jonas Vingegaard pa nato Tour. Prvič po lanski francoski pentlji bosta združila moči in v nizozemski panj skušala postaviti zadnji košček medu.
Pregled ključnih etap
1. etapa, 26. avgust: Ekipni kronometer (14,8 km)
Jumbo Visma bo nesporni favorit že v soboto, ko bo na sporedu ekipni kronometer. V svetovni seriji sta bila letos na sporedu dva, po ZAE je slavil Soudal Quick Step, na Pariz−Nica pa Jumbo Visma. Nizozemska ekipa je dobila tudi tovrstno preizkušnjo na Burgosu, zato so glavni favoriti tudi na uvodu Vuelte.
3. etapa, 28. avgust: Suria−Arinsal (158,5 km)
Druga etapa v nedeljo bo razgibana, končala se bo v Barceloni, kjer bo pred ciljem vzpon na Montjuic (900 metrov, povprečni naklon 9,4 odstotka), kjer je Roglič spomladi že mirno nadzoroval Evenepoela. Dan pozneje bo že nakazal, kdo je v pravi formi za končno zmago. Cesta bo zavila v Andoro, kjer bosta v zadnjih 30 kilometrih na sporedu dva vzpona prve kategorije. Kolesarji se bodo najprej povzpeli na Coll de Ordino (17,3 km; povprečni naklon 7,7 odstotka), nato pa jih čaka še ciljni vzpon na Arinsal (8,3 km; 7,7 odstotka).
6. etapa, 31. avgust: La Vall d'Uixo−Pico del Buitre (183,5 km)
Po dveh (vsaj v teoriji) mirnejših dneh naj bi se znova razplamtelo v četrtek, ko bo na sporedu zahtevna gorska etapa. Najprej bosta na vrsti dva klanca tretje kategorije, vroče pa bo v samem zaključku, ko se bo vzpenjalo na Pico del Buitre (cilj je na 1956 mnv; 10,9 km; 8 %). Strmina na več odsekih dosega 16 odstotkov. Na vrhu je astronomski observatorij, kjer je bil cilj že leta 2019. Takrat je etapo dobil Angel Madrazo, Roglič pa se je s šestim mestom v skupnem seštevku katapultiral na skupno drugo mesto, nekaj dni pozneje pa je kot prvi Slovenec dobil tritedensko dirko.
10. etapa, 5. september: Valladolid−Valladolid (25,8 km)
Zaključek uvodnega tedna ne bo najzahtevnejši, vseeno pa bo v soboto in nedeljo prinesel sedem kategoriziranih vzponov, ki bodo skrbeli, da med vodilnimi ne bo popuščanj. Karavana bo prosti dan pričakala v Valladolidu, kjer bo v torek na sporedu edini posamični kronometer. Ta ne bo najzahtevnejši, saj meri le dobrih 25 km in ponuja 115 višinskih metrov razlike. Razlike ne bi smele biti tako velike oziroma prinesti tako usodnih posledic, kot sta jih prinesla na Giru ali Touru.
13. etapa, 8. september: Formigal−Col du Tourmalet (134,7 km)
Sledita dve mirnejši etapi, nato pa ena ključnih − 13., ki bo zavila na francoske ceste. Po dolžini niti slučajno ne bo med najnapornejšimi (dobrih 130 km), a zahtevnost prinaša druga številka − v tako kratki etapi bodo morali kolesarji premagati kar 4200 višincev. Začelo se bo udarno, saj se cesta takoj postavi v klanec, ko je na sporedu vzpon 3. kategorije na Puerto de Portalet (4,4 km; 5,4 odstotka). Športnike čaka divji spust za približno 1200 metrov, nato se cesta takoj obrne navzgor na vzpon zunaj kategorije na Col d'Aubisque (16,5 km; 7,1 %), ki mu sledi vzpon "le" prve kategorije na Col de Spandelles (10,3 km; 8,3 %), za konec pa še brutalni ciljni vzpon na dobro znani Tourmalet (18,9 km; 7,4 %), ki je bil letos že dvakrat na sporedu Toura. Pri moških je Pogačar v 6. etapi na tem mitskem vzponu odbil napad Vingegaarda in v nadaljevanju dneva dobil etapo z vzponom na Cauterets, pri ženskah pa je Demi Vollering dobila megleni zaključek in oblekla rumeno majico.
14. etapa, 9. september: Sauveterre-de-Bearn−Larra-Belagua (161,7 km)
Po peklenskem dnevu bo pomembna regeneracija, a že naslednji dan bo podobno zahteven, saj prinaša še več višincev (dobrih 4600). Sredi etape bosta na sporedu dva vzpona zunaj kategorije, najprej še na francoskih tleh na Col Hourcere (11,1 km; 8,7 odstotka), nato na meji med obema državama na Puerto de Larrau (14,9 km, 8,0 odstotka). Povprečni naklon nekoliko vara, saj so 3 km v zadnji tretjini nekoliko lažji (cesta se nekaj časa celo spušča), a večina odsekov je približno 15 odstotkov, zato bodo noge tu še kako pekle. Ciljni vzpon na Puerto de Belaguo (9,5 km; 6,3 odstotka) bo lažji, a odločal bo vsak atom energije, ki bo še ostal. Cilj bo skoraj popolnoma ravninski. Skoraj.
17. etapa, 13. september: Ribadesella−Alto de L'Angliru (122,6 km)
Sledili bosta dve lažji etapi, ki bosta skupaj vseeno prinesli štiri kategorizirane vzpone, tudi ciljnega v 16. etapi, nato pa sledi še ena etapa, ki jo imajo vsi pretendenti za končno zmago obkroženo − 17. etapa s ciljem na Angliru. Etapa je med najkrajšimi, a ponuja pekel v dolžini 12,4 km in povprečnim naklonom 9,8 odstotka. Prava past se skriva v drugi polovici vzpona, ko bo nanizanih kar nekaj odsekov čez 20 odstotkov (celo do 24)! Vuelta je ta vzpon obiskala že leta 2020, kjer je Richard Carapaz za en dan slekel Rogliča, a je slovenski as nato udaril v naslednji etapi, ko se je v vodstvo vrnil z zmago na kronometru in rdeče majice zaradi bonusov ni več izpustil.
20. etapa: 16. september: Manzanares el Real−Guadarrama, 208 km
Dan pozneje sledi zadnja gorska etapa, s petimi gorskimi vzponi (tudi ciljnim na Puerto de la Cruz – 8,3 km in 8,6 odstotka). Nato je na vrsti celo dan premora kandidatov za končno zmago, saj je v petek na vrsti ravninska etapa (in to res klasična ravninska etapa z manj kot tisoč višinci). Za zadnjo soboto smo zadnja leta na Vuelti v precejšnji meri kar navajeni, da ne prinaša zahtevne gorske etape, ampak izrazito razgibano etapo s festivalom krajših vzponov, ki niso najzahtevnejši, so pa številni. Etapa od Manzanares el Reala do Guadarrame bo celo najdaljša (208 km), prinaša kar deset kategoriziranih vzponov, a vsi so "le" tretje kategorije. Utrujene noge in zahtevnost prejšnjih dni vseeno lahko ponujajo kakšno presenečenje ali napad iz zasede.
Zadnji dan sledi le še zaslužena procesija zmagovalcev do Madrida.
Kaj pravijo stavnice?
Kvote pred začetkom Vuelte so naslednje:
2: Jonas Vingegaard
3,25: Primož Roglič
4,75: Remco Evenepoel
9: Juan Ayuso
17: Enric Mas
26: Geraint Thomas
34: Joao Almeida
Rekordi, ki jih lovi Primož Roglič
Kisovčan je na španskih cestah pobral deset etapnih zmag, s čimer je sicer daleč od rekorda Delia Rodrigueza (39 etapnih zmag), zato pa je na dveh drugih lestvicah tik pod vrhom. Dirko je dobil trikrat (tako kot Tony Rominger in Alberto Contador), rekord pa ima Roberto Heras, ki je bil najboljši štirikrat. Kisovčan je majico vodilnega nosil kar 37-krat, s čimer zaostaja le za Alexom Züllejem (48).
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje