Seveda ni nobenega dvoma, da je Dirka po Franciji tri ali štiri galaksije pred vsemi drugimi kolesarskimi dirkami, Giro in Vuelta je po tem statusu ne ogrožata in ju najbrž nikoli ne bosta, a razdeljene karte pred zadnjim grand tourom v tej sezoni so preprosto mamljive in napovedujejo res posebno dirko.

Sorodna novica Roglič prek gora, dežja, padca in tiste verige prispel v rožnati Rim!

Spomnimo se le pričakovanj in razpletov preostalih grand tourov. Pred Girom je bilo pričakovati dvoboj Primož Roglič − Remco Evenepoel, po bolezni in odstopu Belgijca je njegovo mesto nekoliko nepričakovano prevzel Geraint Thomas. Na roko Valižana je šel tudi Rogličev padec, ki je prestavil napade vse do tistega epskega kronometra (ki je v boju za skupno zmago z obrestmi poplačal manko akcije v večini preostalih etap).

Na Touru je bilo še tretje leto zapored pričakovati ("spet le") dvoboj med Jonasom Vingegaardom in Tadejem Pogačarjem. Po dveh epskih tednih je imel Danec prestavo več, ko je v dveh zaporednih dneh ustvaril ogromno prednost in ubranil lansko zmago.

Skratka, na obeh grand tourih je bilo pričakovati dvoboj, lista favoritov, ki lahko (vsaj pred prvo etapo Vuelte) računajo na končno zmago, pa je precej daljša. Predvsem pa nepredvidljiva. Čeprav še tako dobro poznate kolesarje, njihove moči, prednosti in slabosti, je v resnici nemogoče predvideti, kdo bo dirko tudi v resnici dobil.

Sorodna novica Roglič je že vajen dobiti Vuelto zgolj z enim testom

Ta hip obstaja zgolj četverica kolesarjev, ki so v normalnem in urejenem svetu kolesarske logike (kamor spada tudi nujni dejavnik zdravja in 'imunosti' na padce ter poškodbe) sposobni dobiti grand tour in trije od teh (Vingegaard, Roglič in Evenepoel) se bodo v soboto v Barceloni pojavili na startu, manjkal bo le tisti, ki je edini sposoben v seriji osvajati spomenike in druge prestižne enodnevne klasike (Pogačar).

Trojica ima za seboj različne sezone, zgodbe in pričakovanja. Prvi favorit na stavnicah je Vingegaard, ki je julija blestel z neverjetno dominantno predstavo. Na Touru je sicer dobil "le" eno etapo, a suverene (predvsem pa konstantne) predstave iz dneva v dan ter razviti vati so marsikomu pustili le odprta usta. To je bila ena najbolj dominantnih predstav v modernem kolesarstvu na tritedenskih dirkah. Takšen Jonas je in mora biti prvi favorit na vsakem grand touru!

Sorodna novica Vingegaard napovedal nastop na Dirki po Španiji

Seveda pa je popolnoma drugo vprašanje, v kakšni formi se bo v resnici predstavil po Španiji. Marsikoga je precej presenetilo, ko je ob zaključku Toura z nasmehom potrdil nastop na svoji drugi Vuelti, prvi po letu 2020, ko je nastopil v vlogi Rogličevega pomočnika. Ni skrivnost, da je vse moči in pričakovanja zadnja leta polagal na Tour. Prejšnja leta je imel po rumeni zmagi dokaj povprečen zaključek sezone. Lani je spoznal, da je (pre)dolgo slavje slabše vplivalo nanj (tako osebno kot pri dosežkih), zato naj bi še ena tako naporna dirka nanj vplivala pozitivno. Nekateri zgolj iz dosežkov prejšnjih let resno dvomijo, da bo Vuelto sploh dokončal, a preprosto si ne predstavljam, da bi tak šampion prišel na štart z mislijo ali vedenjem, da prihaja zgolj v vlogi pomočnika ali vabe. Nikoli ni prav veliko zmagoval, to hibo je letos silovito popravil in zakaj ne bi tega demonstriral še v Španiji? Največja neznanka je seveda regeneracija in kratek čas po Touru.

Idealne priprave pa je imel Primož Roglič, po mnenju stavnic favorit številka 2. Tako kot Vingegaard ima za seboj že osvojeni grand tour, bonus pa v dovolj dolgem počitku in opravljenih višinskih pripravah. Za seboj ima popolno sezono − štiri (in prav vse etapne) dirke in štiri zmage. Če je imel pri prvih treh (Tirreno-Adriatico, Katalonija in Giro) ob odličnih predstavah tudi kanček sreče, je najbolj suvereno predstavo prikazal na Burgosu, generalki za Vuelto. Trasa mu je pisana na kožo, tu sta še samozavest in sproščenost, ki napovedujeta boj za rekordno četrto zmago po španskem krogu. Predvsem pa mu lahko prinese tudi del odgovora, kje in kako lahko v prihodnosti realno napada Tour, kar ostaja največji motiv v zdaj res bogati karieri olimpijskega prvaka. Če ne javno, pa bo odgovorom bližje vsaj v svoji glavi.

Sorodna novica Na Vuelti spet dvoboj Remco Evenepoel - Primož Roglič

Potem je tu še Remco Evenepoel, ljubljenec precejšnjega dela kolesarskih strokovnjakov (kar se precej prekriva z Belgijo, ki je tako pomembna v tem športu). Na eni strani je po vsestranskosti še najboljši približek Pogačarju, po drugi strani pa mu vsaj malo manjka pestrosti pri kakovosti zmag. Seveda je svetovni prvak, seveda je dobil dva spomenika in seveda je lani prekinil dolg belgijski post na grand tourih. A prav povsod bi kritiki lahko našli kak "ampak". Kot recimo, da je Roglič lani v drugi polovici Vuelte iz dneva v dan zmanjševal zaostanek (od 2:41 do 1:26), a nato se je zgodil tisti padec. Ubranitev Vuelte bi utišala vse dvomljivce, a njegove karte niso videti prav najboljše, vsaj glede na traso kot podporne ekipe.

Potem pa je še druga vrsta asov, ki je tako kakovostna, da bi lahko vsi po vrsti dobili Giro: naj omenim le Gerainta Thomasa, Joaa Almeida, Enrica Masa in Juana Ayusa. Predvsem slednji je največji up domače nacije, ki je lani ob debiju s tretjim mestom dokazal, da ocene o Pogačarjevem nasledniku niso izvite iz trte.

Lista favoritov je torej izjemno široka in pisana, svoj del k spektaklu pa bo dala trasa, ki bo prva razmerja moči (predvsem ekip) predstavila že v soboto z ekipnim kronometrom ter nato še v ponedeljek s prvim ciljnim vzponom. Več o trasi pa v petek ...