"Predvsem sem prišel zaradi košarke, malce pa tudi zaradi nogometa. Prišel sem pogledat, kako je v klubu, kako delajo s kadeti in mladinci, saj me zanima zdaj, ko sem selektor reprezentance do 17 let. Tu za mladince igra Jaka Čubar Potočnik, ki je zelo dobro začel. Obiskal sem tudi člansko ekipo. Hkrati želim otrokoma pokazati, kje sta bila rojena in kje smo živeli, saj sta že mogoče malce pozabila," je dejal ob srečanju s slovenskimi novinarji.

Brečko, ki je bil vrsto let stalni član udarne enajsterici slovenske reprezentance, je najboljša leta kariere preživel v Nemčiji, najbolj pa se je izkazal prav pri Kölnu: "Ja, Köln je nekako moj drugi dom. Dolgo sem bil tu. Vežejo me res posebne vezi. Nogometno se mi je zgodilo ogromno stvari, poleg tega sta tu rojena oba otroka. Spomini so res lepi. Bili so seveda vmes tudi težki časi, sicer pa se je zgodilo veliko lepega. Köln ima, kar se športa in nogometa tiče, neko neverjetno silo. Vsak konec tedna se na stadionu zbere 50.000 ljudi in vedno je neverjeten občutek, ko pritečeš na igrišče."

Biti kapetan bundesligaša ni mala stvar

V dresu slovenske reprezentance, za katero je zbral 77 nastopov, je nekdanji desni bočni branilec zaigral na svetovnem prvenstvu leta 2010, v Kölnu pa je nekaj časa celo nosil kapetanski trak. Šest let sta si slačilnico na RheinEnergieStadionu delila z Milivojem Novakovićem: "Nerad govorim o sebi. Treba je vprašati ljudi tu, a odigral sem več kot 200 tekem, bil tri leta kapetan, tako da verjetno neki pečat sem pustil. Znajo ceniti te dosežke. Biti kapetan bundesligaša ni mala stvar. Ko pridem v Köln, je vedno lepo. Nazadnje sem bil tu ob 70. obletnici kluba, ko sem dobil vabilo. Lepo je videti cerkve, mostove, hiše, kjer smo živeli z družino … Vsake toliko časa me še kdo prepozna in ustavi. Se zgodi vsake toliko časa, da me kdo ogovori, sicer pa verjetno niti ne računajo, da me srečajo tu."

Z veseljem se torej zdajšnji selektor slovenskih nogometašev do 17 let vrača v Porenje, zdaj pa je izkoristil tudi za obisk tekem košarkarske reprezentance, saj je njen veliki navijač: "Poleg nogometa je košarka skupaj s tenisom šport, ki mi je najljubši. Ko sem bil majhen, sem jo tudi veliko preigral. Lepo je videti ekipo, kako drži skupaj in kako košarkarji uživajo na terenu. Upam, da jim bo šlo čim dlje in nas bodo navduševali še nekaj let."

Pred petimi leti si je ogledal finale v Carigradu

Kot vsak ljubitelj košarke je tudi 38-letni Trboveljčan navdušen nad mojstrovinami Luke Dončića: "Zelo rad gledam košarko in seveda uživam ob njegovih tekmah. Rad spremljam tudi druge slovenske košarkarje, rad grem tudi na kakšno tekmo Olimpije. Sfere, v kakršnih je pa Luka, so pa nore. Take razsežnosti pri teh letih … To je znanstvena fantastika. Spoštovanja je vredno tudi vse, kar je napravil Goran Dragić za reprezentanco in v Ligi NBA."

Brečko upa, da bo lahko prišel tudi na kakšno tekmo v Berlin, še posebej, če se bo ponovila zgodba z zadnjega evropskega prvenstva. Pred petimi leti je bil na finalu v Carigradu, ko so Slovenci na vrh stare celine stopili po zmagi nad Srbijo: "Takrat sem še igral v Nemčiji in sem na hitro organiziral, da sem šel lahko v Turčijo. Bil sem član Nürnberga in smo igrali v Duisburgu, ko je bil polfinale. Še pred ogrevanjem sem šel na stranišče in rekel menedžerju, naj mi rezervira letalo in hotel. Vstopnico bom že nekako dobil. Na hitro sem moral urediti. Zunaj je bilo 40.000 ljudi, jaz pa sem urejal pot. Potem sem šel na hitro na ogrevanje. S prijateljem, ki je prišel iz Ljubljane, sva šla v München, od koder sva letela v Carigrad."