"Krasijo ga srčnost, brezkompromisnost in borbenost, ki so prav nalezljive. Tako kot igra, prenaša tudi vso ekipo in soigralce. To je njegova največja kakovost," je lani po izjemni predstavi mlajšega brata Dragić v četrtfinalu olimpijskih iger proti Nemčiji v Tokiu razlagal selektor Aleksander Sekulić. Tudi letos je 33-letni Ljubljančan reprezentanci prinašal vse te vrline, izkazal pa se je predvsem ob najboljših predstavah izbrane vrste proti Nemcem in Francozom, ko zanj ni bilo izgubljene žoge in je odlično ustavljal najnevarnejša posameznika teh dveh reprezentanc Franza Wagnerja in Evana Fournierja.

Četudi mu v napadu ni steklo, je zaradi opravljenega dela v obrambi ključni mož Sekulićeve vrste. Tudi proti Belgiji je zelo dobo začel. V 11 minutah je prispeval šest točk, zbral pet skokov, kar je bilo največ med vsemi slovenskimi košarkarji do tedaj, in vpisal indeks deset. Dve minuti pred koncem polčasa je po dobljenem skoku stekel v protinapad, prišel do dobrega položaja za zaključek, toda akcije mu ni uspelo dokončati …

Čez dva meseca znova na parketu

"Mislil sem, da sem si nategnil mišico. Vedel sem, da je nekaj narobe z mišico, ne pa, da se je strgala. Maksimalno sem šel v sprint, naredil menjavo, in ko sem skušal iti v dvokorak, je počilo. Bila je velika sila. Takšne poškodbe se pač zgodijo. Žal. Kot kaže, mi ni usojeno pomagati reprezentanci. Ji bom skušal zdaj na drug način – jo spodbujati s klopi, kolikor se da," je dejal Zoran.

"Takoj po tekmi smo v hotelu naredili ultrazvok, ki sicer ni pokazal, da bi bilo kaj strgano, toda na tak način je težko videti vse, ker je mišica globoko ob kolku. V nedeljo sem potem opravil MRI in zdravnik je sporočil slabo novico. Zdaj me čaka rehabilitacija, po kateri se bom čez približno dva meseca vrnil na parket," je dodal. Nepopustljivi borec v karieri ni imel sreče s poškodbami. Tako je moral zaradi dolgotrajnega okrevanja po operaciji kolena izpustiti zadnji EuroBasket, na katerem je Slovenija osvojila zlato medaljo.

Vrnil se bo še močnejši

Takrat je ekipo spodbujal s tribune, evropski prvaki pa so po velikem slavju v Carigradu Zorana povabili, da je z njimi stopil na oder za zmagovalce. Letos, če jim uspe dobiti kolajno, je Dragić v šali dodal, da se bo povzpel nanj, četudi bo moral "iti po vseh štirih". "Vedno ti roji po glavi, kaj je s temi poškodbami, toda tako je v športu. Na to nimam vpliva, lahko le poskrbim, da je moje telo maksimalno pripravljeno, kar je tudi bilo. Toda mati narava ne izbira in pač se je zgodilo. Žal znova meni, toda bom preboril tudi to in se – kot vedno – vrnil še močnejši," je odločno zatrdil košarkar Cedevite Olimpije.

Odločil se je, da z ekipo ostane do konca turnirja v Berlinu in jo podpira s klopi: "Verjamem v igralce. To so najboljši fantje, kar jih premore Slovenija. Žal ji ne morem pomagati, a ostalo je enajst borcev, ki jih bom spodbujal, da uresničimo svoje sanje. Glede rehabilitacije ni razlike. Prvih nekaj dni moram tako ali tako mirovati, poleg tega pa je v reprezentanci tudi isti fizioterapevt kot v klubu (Borut Černilogar, op. a.). Nato sledi fizioterapija in počakati je treba, da se naredi hematom, potem nova vez, ki bo nadomestila mišico. Počasi bo treba potem začeti s košarkarskimi gibi."