Po treh porazih so slovenski košarkarji na zadnjem obračunu na svojem četrtem svetovnem prvenstvu v boju za sedmo mesto premagali Italijo (89:85) in izenačili najboljšo uvrstitev izbrane vrste na svetovnih prvenstvih. Štiri evropske reprezentance so v Manili v razvrstitvi od petega do osmega mesta igrale le za končno uvrstitev, saj je bilo že predtem jasno, da sta neposredni olimpijski mesti za Pariz zasedli Srbija in Nemčija, ki bosta v nedeljo igrali v finalu. Slovenija bo drugi nastop pod petimi krogi lovila prihodnje leto v kvalifikacijah. "Upam, da se prihodnje leto uvrstimo na olimpijske igre, saj si Slovenije zasluži svoje mesto na njih," je prepričan Zoran Dragić, najstarejši v trenutni reprezentančni sestavi.

Obramba ni bila, kakršna bi morala biti

Sorodna novica Slovenci na račun Italijanov do končnega 7. mesta

Slovenija je prvenstvo začela na Okinavi. Če je pred odhodom na zadnja velika tekmovanja na glas ciljala na boj za medalje, pa so bile tokratne napovedi bolj previdne. Težave so selektorju Aleksandru Sekuliću povzročale poškodbe. Ostal je brez obeh krilnih centrov zadnjih dveh velikih tekmovanj, Vlatka Čančarja in Eda Murića, ki sta tudi sicer zelo pomembna člena izbrane vrste. "Dobro smo končali prvenstvo, seveda pa je bila želja boj za višja mesta. Žal se ni obneslo. Imeli smo okrnjeno zasedbo, vseeno pa priložnost za polfinale. Če bi morda Španija premagala Kanado, bi potem mi imeli Latvijo … Tudi s Kanado smo odigrali izenačen prvi del, a smo potem popustili. Tanki smo bili na položajih štiri in pet, obenem pa nismo igrali obrambe, kakršno bi morali in kot se tudi pričakuje. Na dveh ali treh tekmah pa smo pokazali, česa smo sposobni," je dodal 34-letni Ljubljančan.

Sekulićevi varovanci so dobili prve štiri tekme na prvenstvu, ko so ugnali Venezuelo, Gruzijo in Zelenortske otoke v skupinskem delu, potem pa v drugem že na prvem obračunu potrdili mesto v četrtfinalu, ko so bili boljši od Avstralije, na tej tekmi pa predvsem navdušili z borbeno in garaško igro v obrambi. Nato so odigrali odlično uvodno četrtino proti Nemčiji, ki pa jih je v nadaljevanju srečanja popolnoma nadigrala. V Manili so se v četrtfinalu srečali z močno Kanado, ki je v drugem polčasu potrdila svojo kakovost. Manj kot 24 ur pozneje je bila pričakovano Litva, ki je imela dan več za pripravo, prepričljivo boljša, vendarle pa Filipine zapuščajo z zmago.

"Želeli smo pokazati, da smo zasluženo med osem. Dogovorili smo se, da gremo 'na polno' in mislim, da smo odigrali dobro tekmo. Vmes nam je malce zmanjkalo energije. Za nami je naporno poletje, veliko tekem, pa še ostali smo brez dveh pomembnih igralcev. Ko smo stopili skupaj v obrambi in začeli igrati, kot znamo, smo si priigrali prednost, potem pa je Italija z dobro obrambo skoraj preobrnila. Pametno smo odreagirali in našli pot do zmage. Letos res nismo imeli sreče s poškodbami. Najprej Edo in Vlatko, med prvenstvom še Jaka Blažič in Klemen Prepelič. Sedmo mesto ni slabo, toda ostaja grenak priokus, saj bi lahko storili korak naprej. Ponosen sem na vsakogar, saj smo dali maksimum in lahko gremo z dvignjeno glavo domov," je povedal Gregor Hrovat, brez dvoma eden tistih, ki si za svoje predstave zasluži visoko oceno.

Enako velja za drugega Primorca v trenutni ekipi, Alekseja Nikolića, ki je veliko igral in tekme ob Luki Dončiću začenjal na položaju organizatorja igre. Vedno je korektno opravil svoje delo v obrambi, tokrat pa je bil zelo racionalen tudi v napadu: "Moja minutaža je bila letos poleti res največja do zdaj. Lahko sem zadovoljen, da sem dobil več priložnosti in mislim, da sem izkoristil na pravi način. Sem zadovoljen, želel pa bi si seveda še malce boljšega rezultata ekipe. Toda tak je šport. Ponosen sem na eno stvar, kar mislim, da se lahko strinjamo, da smo se s fanti, ko ni kazalo najbolje oziroma se ni zdelo, da bo uspešno, dvignili, stopili skupaj in odigrali, kot je treba. Igrali smo košarko, ki je bila simpatična, gledljiva in na visoki ravni."

Na zadnjem obračunu z Italijo je Slovenija na krilih Dončića, ki sta mu le dve podaji zmanjkali do trojnega dvojčka, prispeval pa je 29 točk, povedla za 15 točk, toda prednost v zadnji četrtini zakockala. Razlog so bile številne izgubljene žoge, kapetan sam jih je zapravil pet od svoji devetih v tem delu igre, Italija prevzela vodstvo, toda Slovenija je znala odgovoriti. Igralci so vse poletje poudarjali, da je kemija v garderobi znova prava, potem ko je bilo jasno vidno, da lani ni bilo tako. Vzdušje v moštvu je spominjalo na tisto iz Tokia. "Ko ne kaže najbolje, je pomembno, kako reagiraš na te stvari. Mi smo na pravi način in to dela dobre ekipe. Zaradi tega smo tudi dosegli sedmo mesto. Največ šteje odnos, pristop in kako igramo," je še pristavil Nikolić, ki je imel za Luko na prvenstvu v slovenski reprezentanci drugi najvišjo minutažo, hkrati pa je bil tudi drugi podajalec ekipe.

Tobeyjeva prihodnost v reprezentanci še nejasna

Tretje poletje zapored je dres s slovenskim grbom nosil Mike Tobey. Potem ko je zaigral na olimpijskih igrah, evropskem in zdaj še svetovnem prvenstvu, je glede svoje prihodnosti v izbrani vrsti dejal: "Nočem delati nobene drame iz tega, ampak res ne vem. Zakaj nočem reči da ali ne, ker res ne vem, kaj bo čez leto dni po koncu sezone. Vsa tri leta sem zelo užival. Rad igram s temi fanti. Zabavam se, ko igram z njimi. Dobil sem priložnost, da nastopim na največjih tekmovanjih. Če ne bi hotel, ne bi bil tu. Nihče me ni silil, vedno sem z veseljem prišel. Bomo pa videli, kaj bo v prihodnosti."

"Tista tekma z Litvo je bila res težka. Ko izpadeš iz nadaljnjega tekmovanja, se je vedno težko zbrati. Iz fizičnega in psihičnega vidika. Čustva pridejo do izraza. Zdaj smo imeli dan za počitek in smo se zbrali. Stopili smo skupaj. V naših očeh je ta rezultat uspešen, saj marsikdo ni verjel oziroma pričakovalo, da bomo prišli tako daleč. Imeli smo res smolo s poškodbami. Ostali smo brez dveh pomembnih členov. Mislim, da smo lahko zadovoljni, kako smo se borili, in ponosni na opravljeno delo. Žal se tekma s Kanado ni izšla po željah," je še pristavil Američan s slovenskim potnim listom.