Pol dneva po vrnitvi zlatega kanuista Benjamina Savška je bil na brniškem letališču na vrsti še drugi sprejem za slovensko medaljo z olimpijskih iger v Tokiu. V domovino se je vrnila srebrna judoistka Tina Trstenjak.

Letalo iz Frankfurta s Trstenjakovo in dragocenim tovorom, tokijskim srebrom, na krovu je pristalo na letališču Jožeta Pučnika, na katerem so potnico pričakali člani njene družine ter ji pripravili skromen, a prisrčen sprejem.

"Že za to, da sem se sploh uvrstila na olimpijske igre v Tokiu, sem se morala zelo boriti. Veliko jih ni verjelo vame. Govorili so, da sem pri tridesetih letih prestara, da nisem več konkurenčna in da bi morala prepustiti mesto mlajšim. Ampak na koncu se je vse izteklo, kot se je, in osvojila sem to medaljo," je po vrnitvi v Slovenijo dejala Tina Trstenjak, ki je bila prepričana o uspehu na Japonskem. "Ves čas sem verjela v to, da mi bo uspelo. Se mi zdi, da sem zdaj bolj uživala ob srebrni kot pa takrat pred petimi leti v Riu ob zlati."

Na pot takoj po podelitvi

Sorodna novica Olimpijska prvakinja bo srebrno Tino Trstenjak po igrah obiskala v Sloveniji

V domovino se je vrnila s svojim uspešnim trenerjem Marjanom Fabjanom. "Kratka noč je bila za nama. Takoj sva morala iti na pot," je 30-letna Celjanka pojasnila, kako da sta tako hitro že v Sloveniji.

Po končani tekmi ju je s trenerjem že čakala pot v Slovenijo. Poet iz Tokia v Frankfurt je trajal 12 ur. O tekmovalni prihodnosti v judu še ne želi razmišljati: "Najprej počitek, da si telo in glava odpočijeta, potem se bova s trenerjem pogovorila, kako bo naprej."

Šele ob podelitvi se je zavedela pomena srebra

Na kratki novinarski konferenci ob prihodu domov se je Tina Trstenjak ozrla še enkrat na finalni dvoboj, v katerem je bila močnejša Francozinja Clarisse Agbegnenou.

"Tekma kot tekma. Potem ko je bila podelitev, pa sem se malce bolj zavedela, da gre le za olimpijske igre, na katerih sem osvojila srebrno medaljo," je povedala slovenska športna junakinja, ki je zlatu iz Ria de Janeira 2016 v Tokiu 2020 dodala še srebro v izjemno močni kategoriji do 63 kg.

Medsebojno spoštovanje prvakinj

Sorodna novica Tina Trstenjak kljub težavam s hrbtom do olimpijskega srebra

Obe finalistki sta poskrbeli tudi za parado fair playa s spoštljivim medsebojnim vedenjem. Nasprotnici, zunaj tatamijev pa tudi prijateljici, sta se po finalnem dvoboju v kultni judoistični dvorani Budokan iskreno objeli in čestitali druga drugi. Agbegnenoujeva pa je Trstenjakovo dvignila v zrak v znak spoštovanja. "Lepa gesta Francozinje, se poznava, spoštujeva druga drugo. S tem je pokazala, koliko me spoštuje," je še enkrat trenutke po finalu podoživela Trstenjakova.

Pot do srebra je bila posuta s trnjem. Že v prvi borbi dneva je slovenska športnica staknila poškodbo hrbta. Z zdravniško pomočjo in zdravili je bolečine začasno odmislila. "Ko je popustil adrenalin borbe, so se bolečine znova pojavile. Zelo dolga pot je za nama, čisto normalno, da so bolečine," je povedala dvakratna dobitnica olimpijskih medalj.

Pravo slavje še pride v domačem okolju

Mama Silva in oče Boris Trstenjak sta nestrpno spremljala finalni dvoboj svoje hčere in sta bila zelo vesela, ko se je vrnila domov in planila v njun objem. Mama ni skrivala, da je z veliko nervoze spremljala hčerkin nastop. Stopnja napetosti in živčnosti na lestvici od 1 do 10 je znašala 11, je dejala Silva Trstenjak. A zdaj je hčerka znova doma in lahko se bodo začele priprave na slavje v domačem okolju.

Galerija: Foto: Bobo