Slovenski košarkarji so se ob prvem nastopu na olimpijskih igrah predstavili brez dvoma v lepi luči. Pod petimi krogi so prikazali dobro igro in se na največjem košarkarskem odru borili za kolajne. Turnir so začeli s tremi zmagami v skupini, premagali četrtfinalno oviro v obliki Nemčije, potem pa v dramatični končnici izgubili polfinalni obračun, kjer je bila za točko boljša Francija. Boleč poraz je pustil posledice, saj je bilo vidno, da evropski prvaki niso igrali v istem slogu, kot so predtem. Drugič v treh dneh so dvorano zapuščali sklonjenih glav, razočarani, nekateri tudi s solzami v očeh, toda najizkušenejši reprezentanti so hitro zbrali misli in podali oceno olimpijske izkušnje.

Sorodna novica Patty Mills z 42 točkami odnesel slovensko medaljo

"Seveda takšnega poraza ni lahko preboleti. Težko je bilo, še posebej zame. V zadnji akciji polfinala gredo zasluge Batumu, ki je eden najboljših obrambnih igralcev na svetu. Boli, a smo se zavedali, da nas nov finale čaka čez 48 ur. Imeli smo v bistvu štiri finalne obračune. Proti Španiji smo morali nujno zmagati, da smo se izognili ZDA v četrtfinalu. Potem v četrtfinalu ne smeš izgubiti, saj se sicer posloviš. Tudi v polfinalu je bilo težko. Za tretje mesto smo dali vse od sebe, a je bila Avstralija boljša," je povedal Klemen Prepelič, ki je v polfinalu Slovenijo vrnil v igro, a bil na koncu tragični junak dvoboja.

"Lahko smo ponosni, kako smo predstavljali državo"

Tudi tokrat je 28-letni branilec, ki je bil z 18 točkami drugi slovenski strelec, dosegel nekaj pomembnih košev, ko so se varovanci Aleksandra Sekulića po zaostanku za 14 vračali v igro, vendar je zmanjkalo moči za preobrat: "Težko je prenesti dva takšna poraza. Veliko se je zgodilo v treh dneh. Patty Mills je verjetno odigral tekmo kariere, ko nam ga je uspelo omejiti in ga podvajati, pa je našel soigralce. Lahko se mirne vesti pogledamo v ogledalo, saj smo dali od sebe vse. Lahko smo ponosni, kako smo igrali na turnirju in predstavljali državo. Prvič smo zaigrali na olimpijskih igrah in smo se borili za medaljo. Star bom 29 let, pa sem med najstarejšimi v ekipi. Moštvo je mlado in ima izjemen značaj. Imamo se radi in pred nami je brez dvoma svetla prihodnost. Slovenija ni rekla zadnje besede na velikih tekmovanjih."

Kot so torej sami priznali, v boju za bron niso bili pravi. Met z razdalje dolgo ni in ni stekel (12/35), čeprav je to njihovo močno orožje, predvsem pa v napadu na splošno niso prikazali igre, kakršne smo bili vajeni na Japonskem. Pretok žoge ni bil tako tekoč in preprosto niso našli zanje značilnega ritma, o čemer priča že 17 izgubljenih žog (v polfinalu na primer le šest). "Preveč smo bili nervozni. Avstralci imajo veliko izkušenj s polfinalnih obračunov in tekem za tretje mesto. Točno so vedeli, kako je treba igrati. Žal smo izgubili, sem pa ponosen na vse – od štaba do igralcev in ljudi, ki nam pomagajo vsak dan," je dejal Blažič, ki je ves čas v dvorani Saitama (Saitama Super Arena) navduševal predvsem z igrami v obrambi.

"Nismo slabo začeli tekme, potem pa smo delali preveč napak. Izgubili smo veliko žog, si prislužili nešportne in tehnične napake. Vedno, ko smo se približali, smo dopustili lahke koše. Avstralci so zadevali odprte mete in imeli izreden strelski dan. Vsak, ki je prišel v igro, je zadel. Dali smo vse od sebe, a se žal ni izšlo," je dodal najizkušenejši reprezentant Zoran Dragić. Jasno je, da želja ni bila vprašljiva, toda precej težje je bilo premleti poraz ob zadnji akciji na tekmi, kot prepričljivega, ki so ga boomersi doživeli proti olimpijskim prvakom Američanom.

O Franciji razmišljali tudi še v petek

Moči za boj z razigranimi Avstralci preprosto ni bilo. "Zagotovo so Avstralci lažje preboleli poraz. Ob 14.00 so bili v četrtek že pripravljeni tako mentalno kot fizično. Ne bom lagal, veliko smo razmišljali o Franciji tudi v petek, kaj bi lahko naredili, da bi zmagali. Ostane v glavah, četudi si skušaš dopovedati, da ne smeš razmišljati o tem. Poskušali bomo povleči največ iz tega. Pred nami je še nekaj tekmovanj v naslednjih letih, kjer bomo pokazali še več," je prepričan Blažič. Blestel je Patty Mills, ki so ga v slovenskem taboru izpostavljali že pred tekmo. V prvem polčasu je dal 26 točk, na koncu 42, ob tem pa je zbral še devet podaj. "Avstralci so si pripravili odprte mete in jih tudi zadevali. Razigran je bil Mills, ki smo ga prepozno začeli agresivno pokrivati po celotnem igrišču. Razigrali so se, saj so odlična ekipa, kar so pokazali na celotnem turnirju," je pristavil kapetan Cedevite Olimpije, ki je dal 12 točk.

V drugem delu je z agresivnim pokrivanjem omejil Millsa, mu ukradel tudi eno žogo, po kateri se je Slovenija začela vračati v igro, toda potem je prejel, ko je prvega avstralskega strelca po osebni napaki odrinil, nešportno, po kateri so Mills in druščina umirili slovenski nalet: "Avstralci so zasluženo zmagali, a moram reči, da so imeli znatno pomoč sodnikov. Žal nam niso bili naklonjeni ves turnir. Toliko je bilo enih situacij, ki jih preprosto ne razumem. Niso krivi sodniki, saj ne sodijo zanalašč tako, toda preprosto niso na ustrezni ravni. Res je, da smo se preveč obremenjevali s tem vsako tekmo. Še posebej tokrat je bilo verjetno res grdo videti po televiziji, ko smo praktično vsako odločitev komentirati. To moramo popraviti, če hočemo biti najboljši."

"Čustveno smo bili prazni. Poskusili smo stopiti skupaj, saj smo hoteli dobiti medaljo. Res je, da smo prvič na olimpijskih igrah, kar je že velik uspeh. Nobeden ni pričakoval, da bomo igrali v polfinalu. Pokazali smo, da ima ta ekipa svetlo prihodnost. Pred nami sta evropsko in svetovno prvenstvo, že čez tri leta so olimpijske igre v Parizu in upam, da se bomo borili še za kakšno medaljo. Čutili smo, da lahko dobimo medaljo. Preostale ekipe so nas zelo spoštovale. Vsak, ki je z nami igral, je vedel, da ne bo lahko zmagal. Če bi kdo pred turnirjem v Litvi na papirju ponudil polfinale, bi podpisali. Dokazali smo, da imamo veliko srce. Tako majhna država, da na tako velikem turnirju tako igra in se jo drugi bojijo … Mislim, da je še precej lepih stvari pred nami," je sklenil Dragić.