V zadnjo minuto je Slovenija vstopila z zaostankom petih točk (90:85). Prepelič je najprej izsilil osebno napako Evana Fourniera, sicer s 23 točkami drugega francoskega strelca. S črte prostih metov je bil polovično uspešen, a zatem novopečenega člana New Yorka prisilil še v osebno napako v napadu. Na drugi strani je Luka Dončić našel 28-letnega ostrostrelca iz Slovenske Bistrice, ki je bil uspešen izza črte za 90:89. V naslednji akciji se je roka zatresla prvemu francoskemu strelcu s 25 točkami Nandu de Coloju, Dončić pa je prišel do odbite žoge in popeljal peterko v napad. Ko sta nanj skočila Rudy Gobert in Nicolas Batum, pa je podal proti Prepeliču.

Ta se je pognal v prodor, toda pravočasno ga je spremljal Batum in njegov poskus polaganja, s katerim bi Slovenijo popeljal v sanjski olimpijski finale, blokiral. Dvorano je Prepelič zapustil v solzah, dan pozneje pa zbral misli in povedal: "Seveda mi je težko. To so zame zelo težki trenutki. Izgubiti tekmo za eno točko … Prevzeti odgovornost in po domače zaj*****, kar smo do zdaj storili … Po drugi strani imamo še eno ogromno in zgodovinsko priložnost za prvo medaljo. Številni bi se skrili. Jaz se nikoli nisem skrival in se tudi zdaj ne bom. Verjamem, da šport daje in jemlje. Mislim, da nam je vzel neko lepo zgodbo, pravljico, ampak jo lahko hitro vrne. Bronasta medalja bo za nas enako kot zlata in srebrna. Po eni strani je turnir bolje končati z zmago kot s porazom. Verjamem, da imamo vsi igralci skupaj s štabom še dovolj energije in moči za zadnjo tekmo, za naš finale iger."

"Ko igralec odigra, kot je Luka, ne sprejema slabih odločitev"

Sorodna novica Znova pisal zgodovino, toda niz neporaženosti je vseeno končan

S tisto trojko in uspešno obrambno akcijo je bil Prepelič najzaslužnejši, da se je Slovenija vrnila iz skoraj že izgubljenega položaja in imela celo napad za zmago. To so po srečanju poudarjali vsi soigralci na čelu z Dončićem, ki je zatrdil, da je prepričan, da je s podajo Prepeliču, ko sta ga francoska obrambna mojstra podvajala, sprejel pravo odločitev. "Brez dvoma je bil to moj met kariere. Z njim bi Slovenijo lahko popeljal v finale olimpijskih iger. Verjamem, da bi celotna ekipa še enkrat storila isto. Ko igralec, tako odigra, kot je Luka, ko ima na tako pomembni tekmi kar 18 podaj ob le eni izgubljeni žogi, doseže trojni dvojček in zna izkoristiti vsako malenkost, ki mu jo ponudi nasprotnikova obramba, ne sprejema slabih odločitev. Tudi preostali soigralci so rekli, da bi tudi oni znova izbrali tako. Ko imaš tako podporo, verjameš, da boš, če se zgodi ista stvar, naredil enako. Verjamem v trdo delo in v to, da če ne boli, ne moreš izkusiti slasti uspeha. Nihče ni samo zmagoval. Zdaj smo izgubili bitko, absolutno pa ne vojne za medalje," je dodal Prepelič.

Pred štirimi leti je odigral herojsko v finalu EuroBasketa, ko je bil pripravljen sprejeti odgovornost po težavah Gorana Dragića s krči in poškodbi Dončića. Tudi v Tokiu je že pokazal svojo hrabrost in odločnost na obračunu s Španijo. Tudi proti Franciji se torej ni ustrašil prevzema bremena, toda na koncu je Batum poskrbel, da je Prepelič kljub dobri igri in 17 točkam, ko je poskrbel, da so se evropski prvaki znašli v položaju, ko so še lahko računali na zmago, postal tragični junak: "Ljudje, ki poznajo košarko, vedo, da je kompleksen šport in najlepša igra na svetu. Tekme se ne dobijo ne v prvi ne v deseti minuti in ne v zadnjem napadu. Res je, da smo naredili ogromno napak. Mislim, da je bila ena naših najslabših predstav. Recimo zgrešil sem tri proste mete, tudi Mike (Tobey, op. a.) je enega na koncu. Metali smo jih 55-odstotno, kar ni normalno za nas. Res je, da je ta tekma prinašala ogromno pritiska, saj polfinala olimpijskih iger vendarle ne igraš vsak dan. Ni normalna tekma, četudi se nanjo tako pripravljaš."

Pred nami nova največja tekma v zgodovini slovenske košarke

V tako težkih trenutkih se pokaže veličina ekipe in moč kolektiva. Slovenski adut je zagotovo povezanost med igralci, ki se kljub razočaranju niso zaprli vsak v svojo sobo, ampak so se tudi po bolečem porazu družili in bodrili drug drugega: "Smo tudi malce kartali. Hitro smo zbrali misli. Naša rutina in naša družba je nekaj, kar nas žene naprej in nam daje to pozitivno energijo. Seveda smo poklapani, ampak smo vsi profesionalni športniki in verjamemo v to, da se je vsak dan treba dokazovati. Igor Kokoškov nam je leta 2017 dejal, da je vsaka naslednja tekma najpomembnejša. Zdaj je pred nami najpomembnejša tekma našega življenja, nova največja tekma v zgodovini slovenske košarke, in moramo gledati pozitivno naprej in verjeti v to, kar delamo. Naš kolektiv je najmočnejši na svetu. Poznamo se v dno duše in smo pravi bratje med sabo. Bilo je hudo po tekmi. Tišina je bila v garderobi in na avtobusu, ko pa smo prišli v olimpijsko vas, pa smo začeli pogledovati proti novi priložnosti."

Sorodna novica Boomersi odločni, da zgrabijo zgodovinsko priložnost

Slovenijo v boju za drugo medaljo z velikih tekmovanj čaka obračun z Avstralijo: "Brez dvoma je Avstralija brez Baynesa drugačna ekipa. Izgubili so klasičnega centra, ki jim je dajal to zanesljivost v skoku. Po drugi strani igrajo lahko zdaj precej hitreje in so res nevarna ter vsega spoštovanja vredna ekipa. Vse se začne pri Millsu, a mislim, da imata Jaka (Blažič, op. a.) in Aleksej (Nikolić, op. a.) še dovolj atomov moči, da bosta tudi njega omejila, kot sta marsikoga do zdaj na teh igrah in v prejšnjih akcijah. Mislim, da smo tudi dovolj sveži in imamo dovolj kakovosti, da bomo v napadu pokazali tisto našo prepoznavo poletno hitro igro. V tej igri nam Avstralija ne more parirati."