Modna oblikovalka Zuzana Osako je prepričana, da je kombiniranje češke in japonske tradicije, vsaj kar zadeva modo, prava pot za uspeh na olimpijskih igrah. Navdih za tokratne češke olimpijske "srajčice" je seveda našla na Japonskem. To državo je kot manekenka že večkrat obiskala, tam je spoznala tudi svojega moža.

Zamislila si je obleke, ki jih je ročno obarvala v barvo indiga. "Želela sem se pokloniti japonski kulturi in hkrati ohraniti nekaj tipično češkega," je dejala. Uniforme je oblikovala v tehniki modrotisk, ki ima korenine v Aziji, a se je v 18. stoletju razširila tudi v Evropo. Danes je še vedno priljubljena predvsem na Madžarskem, Slovaškem in v Avstriji.

S to tehniko blago prekrijejo z različnimi oblikami, ki poskrbijo, da se blago ne obarva, ko ga potopijo v barvo indiga. Osako je v češki olimpijski logotip dodala simbol telovadke, s katerim se je želela pokloniti legendarni češkoslovaški telovadki Veri Časlavski, ki je na olimpijskih igrah v Tokiu leta 1964 osvojila tri zlate in eno srebrno medaljo.

Moški bodo nosili modre suknjiče in bele hlače, ženske pa modre bluze in bela krila. Čevlji obojih bodo dopolnjeni z rdečo barvo, da bodo ohranili nacionalne barve. V rokah bodo imeli prav poseben modni dodatek – pahljače.

Nekateri so nad kolekcijo navdušeni, na primer telovadka Aneta Holasova, drugi, še posebej modni oblikovalci, pa so do oblek kritični. Stepanka Pivcova je prepričana, da bi moral češki olimpijski komite v prihodnje objaviti javni razpis, saj pravi: "To ni več mogoče. Leto za letom so češke olimpijske obleke hujše!" Profesorica oblikovanja Libena Rochova pa je kolekcijo označila kot "amatersko".