Koncept instantnih rezancev, ki je vsekakor prispeval k sami priročnosti prehranjevanja, je namreč izumil Japonec Momofuku Ando, ki je umrl leta 2007, star 96 let.

Po koncu druge svetovne vojne so podobo Japonske spremljale oznake, kot so razdejana, uničena in revna. V teh specifičnih okoliščinah povojnega časa se je zgodil revolucionarni izum, ki je – kot pravi predstojnik oddelka za azijske študije na ljubljanski filozofski fakulteti, docent doktor Luka Culiberg: "Ando je v teh povojnih časih, ko so bila vsa večja japonska mesta porušena, ko je večina prebivalstva pobegnila spet na podeželje, v mestih pa je bilo mogoče opazovati revščino, lakoto, tudi smrt zaradi nedohranjenosti, v veliki meri tudi spremenil marsikatero prehranjevalno navado. Ko je opazoval ljudi, ki so stali v vrstah pred improviziranimi stojnicami, ki so jim ponujale topli obrok juhice, t. i. ramen, ki je ena najpriljubljenejših jedi na Japonskem, je začel premišljevati, kako bi naredil to stvar na neki način dostopno na vsakem koraku in enostavno za pripravo."

Momofuku Ando: "Nikoli ni prepozno, da se v življenju nečesa lotiš!"
Momofuku Ando, ki se je kot podjetnik preizkusil tudi v tekstilni industriji in proizvodnji soli, je prve instantne rezance ramen izumil leta 1958 pri svojih 48 letih, pri tem pa so ga vodili naslednji cilji: zmožnost konzerviranja, preprostost priprave in ohranjanje okusa.

Kot marsikdaj v življenju se lahko zamisel porodi nepričakovano, na primer med opazovanjem okolice. Anekdoto povzema japonolog Luka Culiberg: "Pri vseh svojih poskusih priprave konzerviranja rezancev je nekega dne potem opazoval svojo ženo pri kuhanju, ki je pripravljala tempuro (še eno priljubljeno ocvrto japonsko jed), in na misel mu je prišlo, da v vročem olju pri cvrtju nekaj dehidrira oziroma potegne ven vodo. Tako mu je uspelo iznajti metodo dehidracije rezancev, ki je veliko učinkovitejša od zmrzovanja in ostane nepokvarljiva." Ta prvi proizvod se je imenoval 'chicken ramen' oziroma piščančji ramen.

A prvotnemu proizvodu je še nekaj manjkalo do večje praktičnosti pri prehranjevanju: stiroporni lonček! Kot omenjeno, so bili prvi izum Momofukuja Andoja le posušeni rezanci v vrečki – chicken ramen ali piščančji ramen rezanci, ki si jih doma dal v kozico, polil z vročo vodo in jed je bila pripravljena.

Lonček instantnih rezancev se je "rodil" leta 1971. "Kako je pravzaprav prišlo do drugega koraka, do 'cup of noodles', kot jih poznamo danes ... Na sestankih v Združenih državah Amerike je opazoval, kako so podjetniki, ki so na sestanku preizkušali njegovo jed (instantne ramen rezance), to konzumirali: vzeli so ramen rezance iz vrečke, jih prelomili, dali v papirnati kozarček, polili z vročo vodo in nato z vilicami pojedli," razlaga japonolog in dodaja, da je Momofuku Ando prišel na idejo, da bi te rezance začel pakirati v lonček, v katerem bi že lahko pripravil to jed. "Lonček je naredil iz polistirena, po domače stiropora, v katerega so začeli pakirati te rezance. In to je bilo rojstvo lončka instantnih rezancev."

Policijsko obleganje in moč televizije
Uspeh takšnih hitro pripravljenih rezancev v lončku sicer ni bil samoumeven, k temu je pripomogla televizija, pravi Luka Culiberg. "V zgodnjih 70. letih je prišlo do incidenta: skrajna skupina mladih, ki se je takrat organizirala v Rdečo armado, se je v japonskih hribih zabarikadirala v neko kočo, pri čemer so za talko vzeli lastnico te koče. Kočo je obkolila policija, to je televizija neposredno prenašala v živo, vsi ti policisti pa so se prehranjevali s 'cup of noodles'. To je prišlo v zavest celotnega prebivalstva, ki je to gledalo in pomagalo pri prodaji, ki je dosegla res visoke številke."