Kerr in McEwen sta bila popolnoma izenačena, ko sta v prvih poskusih presegla 2,36 metra, a nato nista bila uspešna na 2,38 metra. Lahko bi si (podobno kot v Tokiu 2020 Gianmarco Tamberi in Mutaz Baršim) segla v roko in se strinjala z delitvijo zlata, toda boj sta nadaljevala. V dodatnih skokih so nižali višino do 2,34 metra, ki jo je v prvem skoku zmogel le Novozelandec Hamish Kerr in s tem zmagal.

Prvi je rokavico vrgel Kerr
Prve informacije so govorile o tem, da je McEwen prvi zavrnil dogovor, toda pozneje se je izkazalo, da je bila to najprej Kerrova ideja, s katero se je strinjal tudi McEwen.

"Pogovarjala sva se in predlagal je, da še naprej skačeva za zlato medaljo. Sam sem se strinjal. Ker sem bil že precej utrujen, bi verjetno sprejel delitev zlate medalje, toda spoštoval sem dogovor," je pojasnil McEwen.

Kerr ima nekoliko drugačno pojasnilo: "McEwen se je že precej pred finalom odločil, da ne bi sprejel delitve zlata in bi raje šel v dodatne skoke."

Sorodna novica Ameriški štafeti za las za zelo starima svetovnima rekordoma, Kerr nasledil Tamberija in Baršima

"Imam družino, ki jo je treba nahraniti"
Zelo mogoče je, da dogovora o delitvi zlata ni bilo tudi zato, ker svetovna atletika po novem lepo nagrajuje dobitnike olimpijskih medalj. Zlata medalja pomeni 50 tisoč dolarjev, a je nagrada pol manjša, če si atleta zlato razdelita. McEwen je priznal, da je razmišljal tudi o tem: "Imam družino, ki jo je treba nahraniti."

Na koncu je bil torej zlat Hamish Kerr z 2,36 metra, enak izid pa je imel tudi srebrni Shelby McEwen. Bron je osvojil Muzaz Baršim.

Drama branilca naslova
Veliko dramo je preživljal Gianmarco Tamberi. Nekaj ur pred obrambo olimpijskega zlata je moral znova v bolnišnico zaradi težav z ledvičnimi kamni. Vseeno je nastopil, a začetno višino 2,22 m zmogel šele v tretjem poskusu in nato trikrat podrl letvico na 2,27 m ter končal tekmo na predzadnjem, 11. mestu.

Pojasnil je, da je zjutraj dvakrat bruhal kri. Težave so ga spremljale že na začetku tedna pred prihodom v Pariz.