27-letno Koprčanko smo ujeli ravno po petkovem sprejemu na letališču Jožeta Pučnika, ko je razkrila še zadnje misli predstavnikom sedme sile. "Malo razmišljam, kako so vsi ti ljudje, ki so prišli na letališče, šli čez moj tekmovalni dan. Kako so oni to doživljali. Imam občutek, da je bilo precej vznemirjenja, veselja, ogromno čustev. Vse skupaj me navdaja s pozitivno energijo," je dejala olimpijska prvakinja v judu za MMC.

Vsak slovenski uspeh dvigne razpoloženje v celotni delegaciji, kar je mogoče čutiti tudi v Parizu. Ob prihodu v Slovensko hišo na elitni lokaciji v parku La Villette smo imeli priložnost, da smo ujeli del tega vznemirjenja. Ravno med našim obiskom so se tam mudili odbojkarji in čestitke so se vrstile druga za drugo. Srečali smo tudi člana posadke, ki je Sloveniji priveslala drugo medaljo v zgodovini samostojnosti, Janija Klemenčiča – nekoč uspešnega športnika, danes poslovneža.

"Zelo sem ponosen, da imam olimpijsko medaljo, in se je rad spominjam. Da bi lahko živel od nje, pa ne gre. Se zavedam, da je treba vsak dan nekaj narediti. Vsak dan, kot na športnem terenu, se moram dokazovati na poslovnem. Olimpijska medalja ti odpre mnogokatera vrata – odvisno je od vsakega posameznika, koliko se znajde, koliko mu pomeni, koliko je ambiciozen. Življenje gre naprej in vsak je odgovoren za svojo življenjsko pot," je za MMC razmišljal dobitnik bronaste medalje v Barceloni leta 1992 v četvercu brez krmarja.

Klemenčič je prvi teden iger doživel v vlogi predanega navijača – kadar ni spremljal tekme v živo, jo je po prenosnem telefonu. Pariz kot velemesto je za strastne ljubitelje iger v prvi vrsti logistični zalogaj, kar je priznal tudi nekdanji veslač. Kot je povedal, je dnevno preživel najmanj tri ure na poti med prizorišči.

Sorodna novica Koliko so na različnih koncih sveta vredne olimpijske medalje?

V Sloveniji športniki za osvojeno zlato olimpijsko medaljo prejmejo 70.000 evrov, trenerji 67.000 evrov. V skupinskih panogah bi ekipa za zlato dobila 390.000 evrov. Srebrne slovenske medalje med posamezniki so vredne dobrih 58.000 evrov, bronaste 49.250 evrov. V skupinskih športih bi ekipa za srebro prejela 318.750 evrov, za bron pa 267.500 evrov.

"Kaj posamezna država ali njihov olimpijski komite podari zmagovalcu ali dobitniku medalje, je zelo različno. So države, kjer ponujajo hiše, in so države, kjer zmagovalec ne dobi nič. V Sloveniji so bile neke stvari že urejene – ena izmed njih je davčna obravnava državnih nagrad –, te nagrade, ki jih dobijo športniki in trenerji, so neobdavčene. Je pa še veliko prostora za izboljšave," je ob obisku Slovenske hiše za MMC poudaril minister za finance Klemen Boštjančič in hkrati napovedal, da se aktivno ukvarjajo s spremembami, ki bodo predvsem mladim športnikom in klubom prinesle lažje delovne razmere.

Pereča vprašanja v slovenskem športu so veliko večja od nagrad, je poudaril minister: "Velikokrat se zbanalizira na vprašanje nagrad za najboljše športnike. Seveda ni nepomembno. Po drugi strani je vrsta športnikov, ki ne bodo osvojili nagrade, pa smo zelo ponosni nanje – za požrtvovalnost. Vprašanja, ki so povezana, so, kako jim lahko pomagamo, ko bo konec kariere. Edini način je, da stopimo skupaj."

In olimpijske igre so priložnost, ko se poenotimo ob uspehih. A pri vrhunskih športnikih se velikokrat zgodi, da časa za slavje preprosto zmanjka. "Zdi se mi, da je športnik prikrajšan za ta veliki užitek. Takoj po nastopu jih večina reče, da zdaj nimajo časa razmišljati o zmagi. 'Čez nekaj dni se bom tega zavedal.' Čez nekaj dni športnike čaka malo počitka in potem znova trening – čez 14 dni, morda tri tedne. Potem se nadaljujejo priprave na naslednje leto. Potem gredo leta, desetletja. Šele ko končaš kariero in gledaš nazaj – vsaj meni so se vsi ti spomini privreli na dan –, ko se postavljam v vlogo športnika, trenerja, navijača. Ti občutki so tisti, ki za nazaj pokažejo ali odkrivajo stvari, ki si jih bil prej prikrajšan doživeti," je priznal Klemenčič.

Sorodna novica "Športa brez društev in klubov v lokalnih okoljih, kjer začenjajo oblikovati mlade športnike, ni"

Mala država velikih športnih uspehov
Ob uspehih, ki jih nizajo slovenski športniki v Parizu, ker v ospredje predvsem veje ekipni duh rokometašev in odbojkarjev, se marsikdo čudi, da prihaja toliko zgodb o uspehu iz tako male države.

"Veliko sem razmišljal, kaj imamo mi Slovenci posebnega, česar drugi narodi nimajo. Ali pa imajo, pa mi ne opazimo. Zagotovo je trma. Neka povezanost, ki se pokaže, ko nam teče voda v grlo. To je v športu vsak dan – že na treningu. Če malo gledam z zgodovinskega vidika, se mi zdi, da je to upor, ki smo ga vedno mogli vedno nuditi vsem drugim, ki so si hoteli prisvojiti ta košček zemlje. Vemo, kakšna je polpretekla in pretekla zgodovina. Še vedno smo obstali. Še vedno nas je samo dva milijona. Še vedno govorimo svoj jezik," je zaključil Klemenčič.

Olimpijske igre se prevešajo v drugo polovico, vedno bolj se čuti utrip Slovenije v Parizu in vedno glasnejša so ugibanja, do kam še lahko sežejo slovenski športniki.