Kranjskogorski prireditelji kot člani elitne skupine prizorišč Club 5+, uživajo veliko zaupanje FIS-a, tudi zato imajo tekme tu že do leta 2019 fiksni datum, v zadnjem času pa je ta vedno marčevski. Kdor se je v zadnjih dneh peljal po snega osiromašeni Kranjski Gori in okolici, bi bil sicer lahko malce sumničav, kako bo organizatorjem uspelo speljati tekme, a razloga za skrb dejansko ni.

Za progo skrbi mojstrska ekipa, ki se tudi letos ni izneverila – medtem ko so po okoliških hribih že cveteli telohi, je bila vitranška strmina skrbno preparirana, injicirana, ledena in trdna, ki je zdržala tudi visoke štartne številke.

Gre za klasična veleslalom in slalom, ki ju trenerji radi primerjajo s tistima v Adelbodnu in Alta Badii, na njiju pa praktično ni naključnih zmagovalcev – največ zmag tu ima Ted Ligety (6), sledijo Benjamin Raich, Alberto Tomba in Bojan Križaj. Tu so zmagovali vsi največji, od Ingemarja Stenmarka do Marca Ghirardellija, od Bodeja Millerja do največjih mladih potencialov, kot sta Alexis Pinterault in Henrik Kristoffersen, prepričljiva zmagovalca zadnjega konca tedna.

Vzdušje, vredno največjih
Tekmovalci in ekipe se vedno veselijo Kranjske Gore, ki jo po vzdušju in gostoljubnosti ljudi postavljajo v sam vrh, običajno pomladno vreme in temperature pa tudi ne škodijo, saj vse spomnijo, da se bliža konec še ene naporne sezone. Letos sicer nismo videli najbolj vrhunskih predstav – zlasti veleslalom je bil nenavaden, poln rezerviranih in prav nič spektakularnih nastopov.

Eden bolj razočaranih zaradi tega je bil glavni ameriški trener Sasha Rearick, katerega varovanec, nesporni kralj Vitranca Ted Ligety, je bil letos "komaj" četrti. "To je bila ena sama taktična igra, vsi so smučali za pike (za uvrstitev v finale, ki se začenja v sredo, op. a.), namesto za zmago," je komentiral Rearick. Za Ligetyja je bil to najslabši rezultat na Vitrancu po letu 2007, še vseeno pa je v popoldanskih urah ustrežljivo podpisoval avtograme številnim navijačem na svoji stojnici Shred, novinarjem pa brez olepševanja svojo sezono opisoval kot "usrano".

Bolj dobre volje je bil Alexis Pinturault, ki ima sicer res že devet zmag (in to v štirih disciplinah!), a se je v zadnjem času nenehno zdelo, da stagnira ali pa ne zdrži pritiska. V Kranjski Gori se je v letih 2011-2013 redno uvrščal na stopničke, letos pa se je končno povzpel še na najvišjo in uspešen konec tedna pred domačim finalom okronal še s sedmim mestom v slalomu.

"Težko bi rekel, da je to "moj" hrib, ampak očitno mi ustreza, na njem imam dobre rezultate, kar pa ne pomeni, da je to zame lahek hrib," je po zmagi povedal 23-letni Francoz, sicer po mami pol Norvežan.

Brez težav od mladinskega prvaka do zmagovalca Vitranca
Skoraj identične rezultate je dosegel tudi Henrik Kristoffersen, komaj 20-letni norveški čudežni deček, ki se je v Kranjsko Goro pripeljal naravnost s svetovnega mladinskega prvenstva v Hafjellu, kjer je "snel" dve zlati (v slalomu in veleslalomu). Na sobotnem veleslalomu je bil šesti, v nedeljo pa še tretjič v karieri prvi (drugi je bil ravno desetletje starejši Italijan Giuliano Razzoli).

In potem ko je na pravkar končanem mladinskem svetovnem prvenstvu tudi Slovenija znova dobila zmagovalca (Miha Hrobat je bil zlat v superveleslalomu), se mirni in zadržani fant ni mogel ogniti vprašanju, kaj bi svetoval vsem mladinskim prvakom, da bi se razvili v članske. "Trenirati. Trdo trenirati. Trenirati tako trdo kot tisti najboljši v članski kategoriji, samo to je skrivnost," je dejal Kristoffersen, ki ima zdaj že kar šest naslovov mladinskega svetovnega prvaka.

Boj za globuse
V ozadju zmag mladeničev pa so se oba dneva bile še tri bitke – za veleslalomski in slalomski globus ter za velikega kristalnega. Ligety bo veleslalomsko krono očitno moral predati Marcelu Hirscherju, ki je letos preprosto boljši.

"Kar nekaj let proti Tedu ni imel nobeden izmed nas nobenih možnosti. Dolga, dolga pot je bila nazaj na vrh (Hirscher je veleslalomski globus pred Ligetyjem osvojil leta 2012). Vzelo nam je veliko energije, še posebej zadnji dve sezoni – kar 80 odstotkov svojega treninga sem posvetil veleslalomu," je povedal 26-letni Avstrijec, ki je letos zmagal na vseh veleslalomih na evropskih tleh (razen na kranjskogorskem, kjer je bil drugi), zaradi česar je dobival tudi malce neumestna vprašanja tipa, če je "drugi Ted Ligety".

"Ehm, moje ime je Marcel," je naglo pojasnil Salzburžan, ki bo očitno letos osvojil tudi še svoj četrti veliki kristalni globus, kar je izjemen dosežek, ki ni uspel še nikomur.

Boj na finalu
Bo pa boj za slalomski globus odločen šele na finalu, potem ko na nedeljskem slalomu ne Marcel ne Felix Neureuther nista bila v igri za zmago. "Skoraj se zdi, da tekmujeta med sabo in da nista najbolj zainteresirana, da bi dejansko zmagala na tekmi," je njuno predstavo (Marcel je bil šesti, Felix pa deveti) komentiral Gregg Needle, nekdanji ameriški trener, ki zdaj piše smučarski blog Alpine Race Consulting. Pred zadnjo tekmo Neureuther vodi pred Hirscherjem za 55 točk.

Prav zainteresirani za zmage očitno niso tudi Slovenci, ki pa so s 27. mestom Matica Skubeta (nekdanjega mladinskega prvaka, ki je takrat premagoval Hirscherja!) in 29. Mihe Kürnerja vsaj prekinili triletno sušo neosvajanja slovenskih točk na Vitrancu. V času, ko bo očitno naš edini slovenski moški predstavnik v finalu zgoraj omenjeni mladinski prvak Hrobat, so očitno predzadnja mesta v finalu že uspeh, Kürnerjeve res navdušene in zmagoslavne izjave po 29. mestu, ki je pri 28 letih sploh prvič osvojil točke, pa so nas vsaj nasmejale ("Vedno sem verjel, da imam smučarja v sebi," je denimo taka antološka).

In če že izidov nimamo, bomo pa imeli prihodnjo sezono vsaj nove kombinezone in drese, ki jih je v soboto na posebni modni reviji z nekdanjimi asi v vlogi manekenov predstavila Smučarska zveza Slovenije (več v prispevku kolegice Tine Hacler).

Danes bo Kranjska Gora gostila še evropski pokal za moške, prihodnje leto pa si za Vitranc označite 5. In 6. marec.