na Streifu je namreč varen kot še nikoli.

Po padcu švicarskega smučarja na treningu smuka v Kitzbühlu se tekmovalci in strokovnjaki strinjajo, da nesreča ni posledica slabo pripravljene proge ali pretirane želje organizatorjev po velikem spektaklu, ampak enostavno napake tekmovalca: "Verjetno ga je zavedlo, ker na sredinem treningu skoki niso bili tako dolgi in je hotel kar v smuk položaju čez skok. Nič se ni odprl, ni dal rok naprej ... Zadnji trenutek je ugotovil, da gre prehitro, ustrašil se je in se avtomatsko potegnil nazaj. Pri hitrosti 140 km/h nimaš izhoda, če si nagnjen nazaj. Žal je bila to le njegova napaka," je za MMC povedal Jerman.

Jerman le na prvem treningu z "ročno"
Najboljši slovenski smukač je prepričan, da je zadnji skok letos varen, kot še nikoli. To dokazuje tudi podatek, da je imel težave le še en nemški tekmovalec, drugi ne. Se je Jerman zadnjega skoka po Albrechtovi nesreči lotil bolj previdno? "Ne, bolj na 'ziher' sem vozil le na prvem treningu, saj imam še zavoro izpred desetih let in sem na začetku želel dobiti pravi občutek. Tokrat je bila druga zgodba. Na zadnjem skoku moraš biti enostavno le v pravem položaju, potem ni težav!" Pred sobotno tekmo Tržičan ne želi nič napovedovati. To sezono mu nič ne gre po načrtih, zato je raje tiho, seveda pa ni dvoma, da si končno želi sestaviti pravo vožnjo in se uvrstiti v vrh.

Ko zrak pride pod smuči, je padec neizogiben
Nekdanji trener slovenskih alpincev Janez Šmitek si je ogledal ves trening: "Zelo dobra je Cucheva izjava, ki je bil na treningu drugi in je rekel, da je vesel, ker je v cilju in ne na štartu. Čeprav je proga dobro pripravljena, je zelo težka, vseeno pa moram povedati, da proga nima zveze z Albrechtovo nesrečo. Enostavno je storil kardinalno napako. Ko se odlepi od tal, mora biti smučar v ravnotežju, če je nazaj, dobi zrak pod smuči, vrtilni moment pa ga položi na hrbet. Tekmovalcu takšnega kova se to skoraj ne bi smelo zgoditi. Verjetno je bila kriva tudi utrujenost in pomanjkanje koncentracije, saj je bil cilj blizu."

Formula ena ni nič proti smuku!
Šmitek, ki šele nekaj dni uživa v pokoju, je primerjal nekdanje in zdajšnje čase: "Če vzamemo rezultate na Streifu v času Killyja in Schranza, takrat so vozili od 2:10 do 2:15, zdaj so smučarji 20 sekund hitrejši. Glavni problem je prevelika hitrost in ta vpliva na poškodbe. Sile so bistveno večje. Ta šport je nevaren, formula ena očitno ni nič proti smučanju, saj je tam dirkač zaščiten v kletki. Toda včasih je smuk zahteval še več tragičnih nesreč, zdaj pa najhujše prepreči dobra zaščita proge, saj so ob njej dve ali tri zaščitne mreže."

Spomin na tragedijo v Podkornu
Včasih je bilo kar nekaj smrtnih žrtev, vedno zato, ker so smukači trčili ob ovire, po navadi v drevje. Šmitek se spominja smuka za državno prvenstvo leta 1969 na Vitrancu: "To nesrečo sem videl in se jo dobro spominjam. Takrat sem še tekmoval in prav to je bila moja zadnja tekma. Smrtno se je ponesrečil mariborski smučar Dušan Karničnik, ki je imel štartno številko nekaj čez 70. Na radiusu je zletel s proge in priletel v drevje. Tri dni pozneje je zaradi zlomljenega lobanjskega dna umrl. Čelade ni imel, danes se takšen padec gotovo ne bi končal tragično."

Verjetno se ne bo nič spremenilo
Za mnenje smo vprašali še Toneta Vogrinca. So smuki res postali preveč nevarni in bi moral Fis ukrepati? "Mnenja so deljena. Gre za nesrečen slučaj. Ljudje se sprašujejo, kam to pelje, ampak šlo je za čisto napako tekmovalca, kajti na desetine smukačev je progo izpeljalo brez težav. Ta skok so po lanski nesreči precej oblažili, ampak pri 140 km/h najmanjša napaka kaznuje. Dvomim, da se bo kar koli spremenilo. Če bi kdo predlagal, dajmo narediti več zavojev, potem to pač ne bo več smuk, ampak superveleslalom."

Vogrinec za najboljšimi zaostal vsaj 15 sekund
Nekdanji dolgoletni direktor alpskih reprezentanc meni, da bodo pri Mednarodni smučarski zvezi morda poskušali omejevati skoke pri velikih hitrostih: "Pri hitrosti 90 km/h je vse še obvladljivo, tudi skoki so dolgi 60 ali 70 metrov!" Vogrinec se je spomnil časov, ko je sam vozil smuk s Petelinjega grebena: "Zaostajal sem od 15 do 18 sekund, saj sem vožnjo prilagodil razmeram, kot bi rekli v prometnem žargonu. Ampak takrat je bila oprema drugačna, vozili smo v puloverjih in širokih hlačah. So bile pa proge bistveno težje, niso bile "zglancane", smučalo se je čez grbine, tudi najboljši so zavirali."

T. O.