"Zelo sem vesel. Fantje so tako dobro skakali, da sem imel kar težko nalogo in sem moral zadnji skok opraviti dobro. K sreči se je izšlo. Morda me je to podražilo, da nisem osvojil medalje na posamični tekmi," je po srebrni medalji na ekipni tekmi v Oberstdorfu za TV Slovenija povedal Peter Prevc, ki je že na tretjem zaporednem svetovnem prvenstvu v poletih osvojil medaljo. Bronu leta 2014 in zlatu leta 2016 (obakrat na posamični tekmi) je dodal srebrno medaljo z ekipne tekme.

Kaj se mu je pred zadnjim skokom, ko je moral potrditi drugo mesto in odbiti morebiten napad Poljakov ali Nemcev, pletlo po glavi? "Vedel sem, da moram čim bolje skočiti, nalašč pa nisem gledal, koliko točk je kdo za kom ali pred kom, saj je bilo že tako dovolj pritiska. Sem pa zelo dobro videl zeleno črto, ki sem jo preletel."

Prevc se je spomnil prejšnjih dveh svetovnih prvenstev, ko je Slovenija na ekipni tekmi sodila med favorite za medalje, a se ni izšlo: " V zadnjih petih letih smo bil med favoriti za medalje, pa nam to ni uspelo, tokrat pa nismo bili in nam je. Domen je skakal vrhunsko, tudi ostali, malo me je presenetil tudi Semenič."

Domen Prevc, ki ga je trener Goran Janus uvrstil namesto Tilna Bartola, je sicer v noči na nedeljo slabo spal, a vseeno mu je uspel preskok: "Ta medalja mi ogromno pomeni. Velik napredek po počasnem stopnjevanju forme sem storil. Še v četrtek je bila medalja še zelo daleč. Še sam ne vem, kaj se mi je zgodilo čez noč, da je bilo danes toliko bolje. Ne vem, kje smo naredili ta preskok. Morda sem bil po tistem današnjem prvem poletu malo bolj samozavesten in nato vse steče malo lažje."

Anže Semenič si bo prav tako za vedno zapomnil 21. januar 2018: "Zelo sem užival, drugega sploh ne znam povedati. Res sem se imel zelo dobro! Kot sem napovedal že včeraj, sem želel skakati sproščeno. Poskusni skok mi je uspel, nato sem se sprostil in potem je šlo le še naprej."

Jernej Damjan je pred kamerami TV Slovenija prvi od četverice s številnimi gledalci delil veselje ob medalji: "Imamo jo! Težje je bilo spodaj čakati kot nastopati. Nismo napovedovali, a smo vedeli, da smo tega sposobni. Ekipni duh je tako dober kot še nikoli." Damjan je bil v ekipi že leta 2012, ko je Slovenija v Vikersundu osvojila bronasto medaljo. Zdaj je srebrn in očitno z leti postaja vedno bolj žlahten:

"Če to velja, me zanima, koliko let bo treba še skakati, da pridem do zlate medalje. Vsekakor pa - starejši kot sem, bolj se zavedam, kaj pomenijo takšni uspehi in kaj je v ozadju. In čisto iskreno: občutki ob ekipni medalji so najboljši, saj se veseli vsa ekipa."

Čeprav je v odlični formi, Jerneja Damjana naslednji konec tedna v Zakopanah ne bo in bo nekaj dni preživel v krogu družine: "Že prej je bil takšen načrt, da ostanem doma. Moram se odpočiti, sezona je dolga. Rad bi bil spočit pred olimpijskimi igrami."