Novinar Miha Mišič je z ekipo Televizije Slovenije najboljšega slovenskega letalca obiskal na domu v Kranju, kjer je užival zadnje ure pred odhodom na 22. svetovno prvenstvo v poletih v Vikersundu, na katerem se namerava spustiti v boj za odličje.

Ni naključje, da so Roberta Kranjca navijači poimenovali kar "Leteči Kranjec". Lani v Vikersundu je poletel najdlje doslej, 232 metrov je njegov osebni rekord. In prav v takih trenutkih simpatični 30-letnik najbolj uživa.
Sploh če prideš s kakšne majhne 120-metrske na velikanko, je ta razlika res kar velika. Ponavadi dobiš velike oči v radiusu, in ko se odrineš, čutiš večji upor na smučeh in na samem telesu. Najbolj očitna razlika pa je seveda v zraku, ker vse dlje traja.

A užitek v letenju je sestavljen iz več občutij. Največ je adrenalina, še posebej ob prvem poletu na določeni velikanki.
Odkrito povem, da prvega poleta ne morem ravno odriniti. Kakor da se samo čez zapeljem. Toliko je adrenalin prisoten, je le dosti večja skakalnica, ker narediš tako razliko. Na velikankah nikoli ne treniramo, temveč samo tekmujemo. Prva dva poleta sta bolj z rezervo, da spoznaš napravo, nato pa že pridejo kvalifikacije in tekme, ko moraš čim bolje oddelati.

Z izkušnjami pa letalec pridobi tudi sposobnost, da se med poletom prilagodi razmeram.
Če ga mal kiksneš, potem imaš čas, da malo poprimeš in začutiš ta zrak, da lahko povlečeš. Če pa narediš dober skok, to takoj začutiš - da te dviguje in skušaš čim bolj uživati in čim več iztisniti iz skoka.

V boju za rekordnimi dosežki konstruktorji postavljajo vse večje naprave in skakalcem s tem postavljajo nove izzive.
Vsaka letalnica je drugače narejena. Kar je po eni strani v redu, da ni vse tako monotono. Planica zdaj ni več največja, je pa meni najbolj "strašna". Vikersund, ki je največja, pa potem, ko jo spoznaš, ni kot letalnica nič posebnega. Res da je lepa in se nizko leti, ampak ... Za konstruktorja pa jim bom kar njim prepustil, oni to najbolj obvladajo.

In če smo še pred dobrima dvema desetletjema mislili, da je preleteti 200 metrov nekaj magičnega, se danes sprašujemo: kje je meja? 300 metrov?
Možno je, odvisno, koliko bi to sploh bilo varno. Zdi se mi, da v določeni višini mi pridobivamo hitrost. Ne vem, koliko bi potem hitrost samega skakalca narasla, to bi bilo treba izračunati.

Inženir Janez Gorišek pravi, da se bo dalo na prenovljeni letalnici v Planici že v dveh letih leteti tudi do 270 metrov, kar bi bil vsekakor izjemen motiv za "letečega Kranjca".