Na kongresu Mednarodne smučarske zveze (FIS) je svetovno prvenstvo pripadlo Lahtiju, ki je v finalu Planico premagal z 12:3. V prvem krogu je Lahti dobil sedem glasov, Planica pet, Oberstdorf tri, Zakopane pa nobenega, v drugem pa Lahti sedem, Planica znova pet in Oberstdorf tri.
Z Lovšetom se je pogovarjal Slavko Bobovnik.
Gospod Tomaž Lovše, dober večer. Človek bi pričakoval, da uspešen poslovnež, polnoleten seveda, nekoliko pozneje izgubi živce?
Mislim, da ne drži, da izgubim živce. Sem zelo čustven, emotiven človek, odločen človek. Zelo rad vidim, da projekti, ki se jih lotim, uspejo. Ta projekt Planica 2017 je bil za mene eden izmed najpomembnejših projektov.

Ampak potem v vaši čustvenosti greste preko meje?
Mislim, da ne. Ampak dejstvo je, da se mi je v Koreji, ko sem dan pred glasovanjem iz zelo zanesljivih virov izvedel, kakšni bodo približno rezultati, nekako sesul svet. Ne zato, ker bi bili neuspešni, saj sem vedel, da bomo dobili veliko glasov. Računal sem na šest, dobili smo jih pet. Bil sem izjemno prizadet, jezen, predvsem sam nase, ker smo šli dve leti prekmalu v to kandidaturo. Lahti je namreč pred dvema letoma izgubil samo za en glas in nekako so pač dali džentlemansko besedo, da bo naslednjič Lahti zmagal.

Poglejte, mnogim se sesuje svet vsak dan, pa ste vi kljub temu takrat spisali nekaj nekoliko čudnih kratkih sporočil. (Vedran, jaz samo želim zmagati. Če danes izgubim, bom glasoval proti kandidaturi Janeza Kocijančiča in javno zahteval odstop Kasperja. J*** se mi za vse, padale bodo glave, prva bo Kocijančičeva.)
To niso moji SMS-i. To so zlepljenke posameznih besed sestavljene skupaj, da zvenijo tako, kot zvenijo.

Zadnji del drži?
Zadnji del se nanaša na kontekst. Če pogledate moja tekstovna sporočila gospodu Janezu Kocijančiču (predsedniku Olimpijskega komiteja Slovenije in članu predsedstva FIS-a, op. a.), so zelo jasna. Doktor Kocijančič, jaz sem vas podpiral vseskozi, šli smo v to kandidaturo, ker ste nam tudi vi zagotovili, da bomo po vsej verjetnosti uspešni. Dogovorila sva se, da bova delala drug z drugim. Veste, velikokrat so k meni prišli ljudje, ki so rekli: "Gospod Lovše, a veste, gospod Kocijančič je že toliko let mednarodni športni funkcionar, a ne bi bil čas, da kaj spremenite?"

Kdo je bil tisti, ki je prišel k vam?
Ne želim danes preveč govoriti o tem, ker sem že nekdanji predsednik SZS-ja, ampak verjemite mi, da ima Kocijančič kar veliko ljudi, ki nasprotujejo njegovim pogledom na šport. Jaz se pogovarjam z mnogimi ljudmi. Dejstvo je, da sem se zavzel za gospoda Kocijančiča, da sem ljudem povedal, da mu zaupam, da dobro sodelujeva, da je plod tega dobrega sodelovanja bila tudi odločitev, da kandidiramo v Koreji. Računal sem tudi na to, da bova delala skupaj drug ob drugem, da dobimo to kandidaturo. Zgodilo se je, kar se je zgodilo. Jaz sem pač enostavno povedal Kocijančiču že pred odhodom v Korejo, da če bo ta kandidatura neuspešna, bo imel vsekakor glasovanje o moji zaupnici, a da ne bom odgovarjal samo jaz, ker sem bil tisti, ki je potrošil 300.000 evrov za to kandidaturo, ampak bom naslednji dan na kongresu FIS-a tudi umaknil kandidaturo Kocijančiča za predsedstvo FIS-a.

A v poslu vladajo katera druga pravila obnašanja kot v športu?
Niti slučajno ne. Mislim, da se znam obnašati, imam številna poznanstva, ugledne prijatelje v mednarodnih finančnih krogih, konec koncev sem štiri leta zelo uspešno vodil ameriško gospodarsko zbornico. Gostil sem mnoge pomembne svetovne državnike. Če se vrnem nazaj: nastopil sem zelo odločno, spoštljivo. Mnogi mislijo, kaj vse sem lomastil po Južni Koreji. Ampak praktično sem se pogovarjal samo s tremi člani predsedstva - Kocijančičem, Vedranom Pavlekom in avstralskim članom. Samo s Pavlekom sva se pogovarjala na štiri oči, to pomeni, da sva bila sama, z Avstralcem sva se pogovarjala v skupini treh ljudi. Ne Pavlek ne Avstralec nista dala nikakršnih pritožb nad kakršno koli mojo komunikacijo.

Menda ste za neko mizo kazali neko čudno izkaznico FBI-ja ali nekaj podobnega. Jo imate s sabo?
Prosim vas lepo. Rad bi povedal sledeče. V sredo približno ob osmih sem izvedel to novico, da je kandidatura Lahtija dejansko ne samo močna po športnem delu, to poznam in seveda čestitam Fincem, ampak enostavno da ostaja tudi neka zaveza, glede na to, da so samo za en glas izgubili pred dvema letoma, da je tokrat njihov čas. Oni so velika nordijska velesila in so tretjič kandidirali. Potem pa sem se pridružil za mizo mojim slovenskim sodelavcem in sem jim prenesel te moje novice razočaranja, ki sem jih izvedel. Bil sem žalosten, nekako sfrustriran. Nekateri moji sodelavci so rekli: "Ne, ne, saj ni tako." Potem sem jasno še bolj povzdignil glas ... Jaz se iskreno opravičujem sodelavcem, svojim nekdanjim sodelavcem, če sem s tem koga prizadel. To ni bil moj namen. Pogovarjal sem se v slovenščini z mojimi sodelavci, ne s člani FIS-a.

Ugotovila sva, da del tistega SMS-a drži in da ste povzdignili glas. Ne znate športno prenesti poraza, to je problem.
Ko sem v sredo zvečer, dan pred glasovanjem, izvedel, da bomo dobili maksimalno šest glasov, me je razjezilo, da smo šli dve leti prekmalu kandidirat. V teh težkih časih. Vsi tisti gospodje, ki se danes javljajo po medijih - imajo seveda pravico - a oni niso tisti, ki morajo zagotoviti sredstva za SZS. Jaz sem bil tisti. Ko 300.000 evrov damo v kandidaturo, ki je bila objektivno dve leti prekmalu, zato, ker sem pač verjel in tudi zaupal gospodu Kocijančiču, je bilo enostavno moje razočaranje še toliko večje.

Prišli ste v smučarsko zvezo kot človek, ki naj bi napravili red in zagotovili finance. Niste prišli sami, prišli ste skupaj s celo plejado znanih športnih delavcev - Jure Košir, Primož Ulaga, Matija Vojsk ... Nikogar od njih ni več, vi ste pravzaprav zadnji, ki zapušča to barko.
Jure Košir je bil eden od predlagateljev, eden od ljudi, ki je veliko z mano govoril.

On vas je pripeljal, kajne?
Veste, nekdo, ki dobi 73 odstotkov glasov na volitvah, ni pripeljan.

Zanima me, zakaj se po 26 mesecih poslavljate?
Jure me je nagovoril za to kandidaturo, ni bil edini. Poslavljam se iz preprostega razloga - ker so med našo delegacijo pred razglasitvijo rezultatov zaokrožile informacije, da je Planica izgubila zaradi mojega ravnanja, zaradi moje zasebne komunikacije, lahko rečem s prijateljem Vedranom Pavlekom. Veste, da so ljudje, s katerimi komunicirate zadržano, in so ljudje, s katerimi komunicirate direktno. S Kocijančičem sva komunicirala zadržano, z Vedranom sva komunicirala tako, kot sva vajena komunicirati. In ko sem se pridružil naši delegaciji, so prek gospoda Kocijančiča in gospoda Ljuba Jasniča zaokrožile neke informacije, ki pa jih je danes na neki način demantiral norveški podpredsednik FIS-a. Te informacije so bile, da je pred tretjim krogom završalo o mojih domnevnih pritiskih in da je tedaj podpora od Oberstdorfa, ki je izpadel, namesto k Planici šla k Lahtiju. Norvežan pa je danes izjavil sledeče: da sta po končanem glasovanju Kocijančič in Kasper (predsednik FIS-a, op. a.) odprla vprašanje mojih domnevnih odločnih sporočil, in tedaj sta se gospoda postavila na to, da je šlo predaleč in da potrebujeta varstvo. Glasovanje je bilo tedaj že končano.

Je smučarska zveza barka, ki tone, kar se denarja tiče?
Smučarska zveza je gotovo naša najuspešnejša športna zveza. Lanska sezona je bila najuspešnejša v zgodovini smučarske zveze in je imela lani največji proračun v zgodovini.

Ima zdaj takšen proračun, da bo lahko izpeljala sezono?
Od danes dalje nimam nikakršne odgovornosti več. Trenutek je zelo delikaten, ker vse sponzorske pogodbe še niso sklenjene. Približno za 500.000 evrov je še odprtih zadev pri posameznih disciplinah. Tudi s tem sem se ukvarjal. Nihče se ni vprašal, kaj vse sem še delal v Koreji. Zapiral sem, denimo, neke zadeve povezane s televizijskimi pravicami. Smučarija je del Slovenije, del nas, kar smo. Lepo vas prosim, dajte novi ekipi, tej, ki bo delala do izvolitve novega predsednika, 100 dni časa. Ne biti kritični do njih.

Ampak nekatere stvari za nazaj bo treba še poravnati. Bo ekipa Tine Maze dobila, kar ji gre?
To niso več moje pristojnosti. Zadnji obrok oziroma nagrado Tini Maze bom pa seveda izplačal, ne glede na to, da nisem več predsednik.

Imate ogledanega novega predsednika?
To bi bila zelo napačna poteza, da bi se jaz s tem ukvarjal. S tem naj se ukvarjajo klubi. Smučarska zveza je zveza naših klubov.

Si lahko zveza privošči, da je brez vodstva?
Ni brez vodstva. Gospod Enzo Smrekar je izjemno uspešen direktor, človek, ki praktično vodi Drogo Kolinsko. Zelo sem vesel, da so mu podelili to zaupanje, saj lahko vodi to zvezo.
V Južni Koreji sem ga nekoliko polomil, bi prevedel te vaše besede. Se za to zdaj opravičujete?
Jaz sem se opravičil tistim v naši delegaciji. Moja komunikacija s tujci je bila pravilna. V slovenski delegaciji sem na tisti večerji na neki način preveč čustveno reagiral, še posebej po tem, ko so me nekako postavili na realna tla, da oni mislijo pa drugače. Veste, človeka lahko malo zanese, ampak boril sem se za državo in Planico.