Za prvo ime moškega smučanja sicer zelo skromni Hirscher pravi, da Skube smuča "res dobro", ampak da je težko. Ko se včasih pogovarja z Maticem, mu ta pove, da ni lahko delovati znotraj slovenske ekipe, da so precej majhni, da je težko najti sponzorje in da se morajo pogosto financirati kar tekmovalci sami.

Hirscher v pogovoru ne deluje prevzetno ali prepotentno, kot to mediji pogosto očitajo avstrijskim superzvezdnikom. Morda zato, ker je napol Nizozemec. Morda tudi zato, ker so se ob zadnjih malce slabših rezultatih tudi Avstrijci naučili skromnosti. Morda pa je Marcel le iskreno povsem prijazen fant.

Ko so ga novinarji v Kranjski Gori, kjer je z dvema drugima mestoma prepričljivo osvojil pokal Vitranc, spraševali glede finala v Lenzerheideju prihodnji konec tedna in preračunavanju glede velikega kristalnega globusa, je v malce polomljeni angleščini odgovoril preprosto: "Najprej bo Aksel prišel na vrsto, potem bom jaz prišel na vrsto, v nedeljo bomo videli, kdo bo dobil več točk, tisti bo dobil veliki globus, in vse bo prav."

Marcel, to sezono ste morali reševati avstrijsko čast kar precejkrat. Zdi se, da pritisk prav dobro prenašate ...
Zelo, zelo težko je bilo. Lahko mi verjamete. Ampak nekako sem se tudi v Schladmingu spopadel s tem, nisem podlegel pritisku in sem kar malce ponosen na to. Ampak svetovnega prvenstva je zdaj konec in ostajam osredotočen na skupni seštevek v svetovnem pokalu.
Vaš slog smučanja je že na videz drugačen, precej bolj divji od drugih Avstrijcev. Ste imeli v preteklosti kdaj težave, spore z vašimi trenerji zaradi tega sloga "rodeo"?
Ne. Nikoli. Vedno sem iskal svoj način smučanja, in ko smo ga našli, smo se ga držali.

Ste napol Nizozemec. Se to na kakršen koli način kaže to v vašem značaju ali v načinu razmišljanja?
Morda oboje. Mislim, da res razmišljam včasih malce drugačno od ostalih fantov. Ampak mislim, da lahko vsak trenira ali smuča tako, kot sam hoče, sam pa hočem smučati kar najhitreje, kar lahko, in to tudi storim.

Če prav razumem, imate nekakšen samostojen vadbeni program znotraj avstrijske ekipe, malce podobno kot Tina Maze. Je to ključ za uspeh?
Da, malce podobno njenemu programu. Malce. In da, morda je to res ključ za uspeh. Zame je zelo pomembno, da imam okrog sebe vse te ljudi, ki jih imam - Stefan (Hirscherjev predstavnik za tisk, op. a.) je tu samo zame, moj oče dela ... no, vse (smeh), moj serviser je samo moj, imam pa tudi dva trenerja, ki sta sicer iz avstrijske smučarske zveze in nista ravno 100-odstotno moja, sta pa recimo tam nekje 75-odstotno moja.

Tina letos presega vse rekorde. Kako vi komentirate njene uspehe?
Vsi se samo čudimo, kako izjemna je Tina letos. Tako trdna je, da se lahko samo sprašujem, kako je to sploh mogoče. Fantastična je. Zelo osredotočena je in včasih je za zunanje opazovalce malce težko razumeti, o čem razmišlja in zakaj je jezna zaradi drugega mesta, ampak jaz to spoštujem, ker hoče zmagati vsako tekmo.

Mislite, da je na moški strani kdo, ki bi lahko kdaj v prihodnosti ponovil njene uspehe?
Ona je edinstvena.

Še vedno se niste zares povsem sprijaznili s hitrimi disciplinami. Pa se vam kljub temu nasmiha že vaš drugi veliki kristalni globus. Zdi se torej, da sploh ni potrebe, da bi dodali še hitre discipline ...
Če lahko dobim še drugi globus, bo super, ampak treba je poudariti, da ne moreš načrtovati in pričakovati takih sezon, kot sta bili moja lanska in letošnja. Mislim, v slalomu sem bil na stopničkah na vsaki tekmi! To je izjemno! Še več! Kaj je več od izjemno? Ne vem. Noro je. Pa nimam ravno načrtov za prehod v hitre discipline. Še za jutri nimam načrtov. Pomladi in poleti potrebujem nekaj časa za razmišljanje o naslednji sezoni.

Kaj najraje delate v prostem času, ko ne smučate?
Poleti zelo rad vozim motokros, pogosto se tudi odpravim s kajakom na Sočo v Slovenijo, v Bovec, skratka, rad imam veliko športnih dejavnosti.

Katero je vaše najljubše prizorišče na svetovnem pokalu?
Kakšno težko. Sicer pa so mi vedno zelo ljuba tista prizorišča, ki so blizu mojega doma, saj je na njih res posebno vzdušje. Je pa odlično tekmovati tudi tu v Kranjski Gori, kjer sem že kar nekajkrat stal na stopničkah.
Poslušate pred tekmami za motivacijo kakšno glasbo?
House.