Planica je gostila 26. svetovno prvenstvo v poletih, prvič na prenovljeni letalnici bratov Gorišek, sicer pa so se najboljši lovci na daljave za žlahtne snežinke v dolini pod Poncami borili sedmič. Najbolj zadovoljni Slovenijo zapuščajo v nemškem in norveškem taboru. Čeprav bi si morda želeli kakšen ekstremno dolg polet več, pa je posamična preizkušnja poskrbela za izjemno dramatičen razplet, saj je po štirih zelo dolgih poskusih Karla Geigerja in Halvorja Egnerja Graneruda ločilo le pol točke. Norvežan se je oddolžil dan pozneje, ko je v zadnji seriji moštvene tekme dobil neposredni dvoboj z Nemcem za zlato kolajno.

Letošnja izvedba je bila unikatna, saj je prinesla številne novosti. Sicer bi moralo biti tekmovanje izpeljano marca, kar je v dolini rekordov običajen termin tudi za zaključke svetovnega pokala, vendar je bila lanska sezona zaradi pandemije covida-19 predčasno končana, prvenstvo pa posledično prestavljeno na december. Zaradi trenutnih razmer celo sezono spremljajo ukrepi in omejitve, s katerim želi Fis preprečiti vdor koronavirusa v skakalno karavano, kar mu v celoti ni uspelo, saj so se okužbe pojavile v avstrijskem taboru, toda v Planici teh težav ni bilo. Tako so testi na okužbo postali stalnica za skakalce in preostale člane reprezentanc, ki so na prizorišče pripotovali skupaj s čarterjem neposredno iz Rusije, kjer sta bili predtem tekmi v Nižnem Tagilu. Po prihodu v Slovenijo so najprej na Jesenicah opravili teste, na veliko zadovoljstvo organizatorjev pa so bili vsi negativni.

Ostre omejitve so bile sprejete tudi za planiško prvenstvo, ki je bilo zaradi ukrepov brez gledalcev, in prav to je tisto, kar je manjkalo spektaklu. Ker ljubitelji skokov niso mogli priti pod Ponce, so se organizatorji lahko poslovili od dobička, vseeno pa je bila zaradi sponzorskih pogodb finančna izguba manjša, kot če bi prvenstvo odpovedali. Vendarle vsakoletnega planiškega praznika ne naredijo le izvrstni organizatorji in neustrašni letalci z ekstremnimi daljavami, ampak so pomemben del tega tudi množice navijačev, ki romajo v Zgornjesavsko dolino. Gledalci, ki se jih ob uspehih slovenskih orlov v okolici letalnice lahko nagnete tudi po nekaj deset tisoč, vsakič pripravijo imenitno atmosfero, kar je letos manjkalo tudi tekmovalcem. "V bistvu smo kar zelo pogrešali navijače. Ne samo v izteku, tudi na vrhu letalnice. Predtem ko smo prišli v Planico, je bilo navijanje zelo glasno, skupaj s trobentami in vsemi pripomočki so gledalci ustvari kar en taki mehurček za vse preostalo dogajanje. Slišal si samo navijače, in to ti je dalo velik zagon in motivacijo, tudi zbranost. Zdaj tega ni bilo in je bilo treba najti druge prijeme," je povedal najuspešnejši slovenski skakalec Peter Prevc, ki je že mnogokrat razveselil zbrano množico pod Poncami.

Zaradi epidemioloških razmer je torej celoten dogodek potekal ob strogih varnostnih ukrepih. Tako so pripravili mehurček oz. snežinko, kot so jo poimenovali v Planici. V bistvu sta bili snežinki dve, zelena in siva, ki sta bili med sabo ločeni, v skladu s protokolom pa mehurčka niso smeli zapuščati. Vsi udeleženci tekmovanja so morali pred vstopom vanj predložiti negativen izvid testa na okužbo s koronavirusom, ki ni smel biti starejši od 48 ur. Povsod so bila na voljo razkužila, razkuževali so se tudi novinarski snemalniki, v prvi vrsti pa so prireditelji pri upoštevanju ukrepov računali na odgovornost vsakega posameznika.

Po navadi je med planiškim koncem tedna pestro tudi dogajanje v Kranjski Gori, kjer je vedno poskrbljeno za zabavo. Trenutno je v slovenskem zimskem središču v skladu z ukrepi vse mirno, tudi ponudniki turističnih kapacitet pa so se tako poslovili od znatnega zaslužka, saj so sicer za Planico kranjskogorske sobe, cene katerih takrat kar precej narastejo, praviloma skoraj povsem zasedene. Med prvenstvom so odprli le tri hotele, v katerih so bivali vsi, ki so bili del izvedbe prvenstva, poleg reprezentanc in podpornega osebja tudi vsi predstavniki medijev, vsem drugim pa je bil vstop vanje prepovedan. Dva hotela sta bila del t. i. zelene cone, v katerih so bili ob članih reprezentanc le še tisti, ki so imeli neposreden stik z njimi.

Tudi novinarji smo bili tokrat vsi zbrani na istem mestu, del sivega mehurčka, tudi za nas pa je bilo delo nekoliko drugačno od tistega, kar smo v Planici vajeni. Stik z zeleno snežinko, v kateri so bili tekmovalci, je bil mogoč le v mešani coni v izteku skakalnice, seveda ob upoštevanju ustrezne medsebojne razdalje in ob uporabi zaščitnih mask FFP2. Znatno manjše je bilo število predstavnikov medijev, večinoma le po eden iz posameznega uredništva, precej manj novinarjev je prišlo iz tujine. Tudi v novinarskem središču je bilo vse skladno z zapovedanimi omejitvami. Večje so bile razdalje med delovnimi mesti, ki so bila posebej označena za vsakega posebej, hkrati pa tokrat razumljivo ni bilo organiziranih prevozov iz Kranjske Gore, ampak se je pod letalnico pripeljal vsak posebej s svojim prevoznim sredstvom.

Tekmovanje je bila dobra generalka pred največjim zimskim velikim tekmovanjem v Sloveniji do zdaj, saj bodo v modernem centru pod Poncami leta 2023 organizirali nordijsko svetovno prvenstvo. Planiški delavci so se znova izkazali za sijajne prireditelje. Delo so opravili, tako kot je to v navadi vsako leto, z odliko, kar so poudarili tudi pri Fisu. Kot so še dodali, bo prav organizacija Planice vodilo za nadaljnje letošnje vrhunce. Vsi skakalci so poudarjali, da je letalnica fantastično pripravljena, v bistvu je bila še bolje kot marca, ko so temperature precej višje, decembra pa je bila tako snežna površina bolje utrjena. Tik pred začetkom prvenstva je prirediteljem nekaj nevšečnosti povzročilo vreme, saj je najprej močno deževalo, zatem pa je zapadla velika količina snega, zaradi katere so prestavili preizkus letalnice. Delavci so predtem celo noč urejali napravo, v sredo pa je prizorišče pripravljalo okoli 300 ljudi, da so bili nato mogoči prvi poleti.

Letošnji pogled na letalno lepotico pod Poncami je bil edinstven. Prvič je bila osvetljena z žarometi, kar je bil dodaten izziv tako za organizatorje kot televizijske ekipe, ki pripravljajo prenos, in fotoreporterje. Dodatno jim je prve dni delo otežila še megla, zaradi katere je bila vidljivost na letalnici slabša, s čimer so imeli nekaj težav tudi nekateri letalci, toda v soboto in nedeljo se je v Kranjski Gori in Planici razjasnilo, tako da je zimska idila, za katero je poskrbela debela snežna odeja, prišla do popolnega izraza. Hkrati je v poznih popoldanskih urah, v katerih sta bili letos tekmi, zadnja dva dneva tudi pritisnil pravi decembrski planiški mraz.

Poleg gledalcev pa je izostal tudi slovenski rezultat. Nepozabni planiški konci tedna preteklih let imajo brez dvoma vsi tudi to skupno točko. Slovenski letalci so na veliko tekmovanje prišli preslabo pripravljeni in niso bili konkurenčni za najvišja mesta in za tako želeno medaljo, četudi veljajo za ene najboljših v tej atraktivni disciplini. Slovenska reprezentanca, ne le da ni postavila pike na i, ampak je z afero, ki je bila še posebej neprimerna med domačim svetovnim prvenstvom, katere povod je bil zapis Timija Zajca na družbenem omrežju, celo poskrbela za črno piko praznika v zibelki letenja na smučeh. V Planico bo karavana skakalne elite v predolimpijski zimi prišla še enkrat, v klasičnem marčevskem terminu, ko bo znova pod Poncami zaključek svetovnega pokala. Z upanjem, da bodo takrat zdravstve razmere omogočale že nekoliko bolj sproščeno pripravo letalnega spektakla.