Tistega decembrskega jutra je Prišliča med ogrevalnim tekom, ko se je pripravljal na začetek sezone celinskega pokala, zbil avtomobil, ki ga je vozil eden od pogodbenih delavcev nordijskega centra. Ta na avtomobilu ni dobro očistil stekel. Ernest je dobil hude poškodbe. Imel je možganske krvavitve, počeno očesno dno, zlomljeno golenico in čeljustnico … Zdravniki so ga v Ljubljani dali v umetno komo, a kljub dolgotrajnemu okrevanju glede vrnitve na skakalnice ni vrgel puške v koruzo.

Sorodna novica Zajc navdušen nad planiškim debijem: Lepše ne bi moglo biti!

Marca tistega leta je navdušil v Planici, ko je na preizkusu velikanke najprej poletel 239 m, zatem pa celo 246 m, kar je še vedno tretji najdaljši slovenski polet v dolini pod Poncami. Dlje sta poletela le Peter Prevc in Tilen Bartol. Septembra se mu je nato izpolnila še ena želja, ko je v Čajkovskem v Rusiji osvojil točke poletne velike nagrade in izpolnil pogoj za morebiten nastop na tekmi svetovnega pokala v poletih. A decembra je športno pot prekinila huda nesreča. 17 mesecev po njej je opravil prvi skok, zdaj pa je znova poletel.

Ves čas vedel, da bo še skakal
"Zdaj drugi skok je bilo že v redu, pri prvem pa sem mislil, da bom kar padel pred rampo, ker je bilo res težko. Zadnja dva dneva, recimo, mi res ni bilo lahko. Vem, da znam skakati, saj to delam že 20 let. Toda toliko več slabih stvari sem doživel in vem, kaj se lahko zgodi …" je po preizkusu letalnice dejal 25-letni član SSK-ja Zagorje, ki bo na vseh planiških tekmah letos predskakalec.

"Jaz sem ves čas vedel, da bom še skakal, samo določene ljudi sem moral prepričati oziroma jim dokazati, da lahko. Jaz bi šel na vsak način, če bi se oni strinjali ali ne… Stoodstotno sem bil prepričan, da bom. Pri sebi nisem občutil nobenih razlik. Da kaj takega dovoliš nekomu, je seveda velika odgovornost. To ni kar tako. Glava je poškodovana in niso vedeli, kako je. Da ne bo kdo narobe razumel. Zdravniki so pametni in vse, ampak najmanj so vedeli, kaj se dogaja z glavo. Prevzeti odgovornost za kaj takega, je velik korak. Kapo dol zdravniku medicine športa iz Celja Sašu Djuriću, ki je potrdil, da grem lahko," je čakanje na dovoljenje za skakanje opisal Prišlič, ki je pred šestimi leti z Jakom Hvalo, Cenetom Prevcem in Anžetom Semeničem, ki je tistega decembra 2016 tekel ob njem na ogrevanju, postal mladinski svetovni prvak na ekipni tekmi v Libercu.

Sorodna novica O koncu kariere razmišlja tudi Jurij Tepeš

Že razmišljal o koncu kariere
"Rehabilitacija je bila res mentalna. Sicer ni bilo problemov, je bil pa velik boj s temi stvarmi," je dodal Ernest, ki je v Planici po treh letih znova letel: "Sem zelo užival. To sem hotel. Hotel sem občutiti ta adrenalin, da veš, da živiš. Prvi skok sicer nisem toliko, drugega pa sem res. Malce me je sicer žrlo, ker me ni odneslo tako, kot vem, da te lahko, in sem upal, da me bo. Sicer pa ne morem pričakovati preveč. Sem vseeno zelo vesel. Pri drugem skoku sem pristal pri 201 m. Vrhunsko. To je bil moj življenjski cilj, da še enkrat grem čez 200 m, potem pa lahko tudi 'dile' v kot postavim."

Odločitve glede nadaljevanja kariere član slovenske B-ekipe, ki je v letošnji zimi v Planici osvojil štiri točke celinskega pokala, še ni sprejel: "Ne vem še. Dokončne odločitve še ni. Nisem še prepričan, sem pa malce že razmišljal. Tudi star sem že dovolj. V skokih, če nisi vrhunski, kot so nekateri fantje v Sloveniji, se je težko preživljati s tem športom. B-ekipa je zelo tako na meji, jaz pa letos tudi v B-moštvu nisem ravno blestel. S tako sezono ne moremo pri 25 letih razmišljati za naprej, kaj bo dobrega. Bomo pa videli. Se bom prepustil. Malce iščem kakšnega pokrovitelja, če bi dal kdo nalepko na smučko in bi se kaj dogovorili. Z veseljem bi sicer nadaljeval, a bomo videli. Zdaj želim čim bolj uživati v Planici, kaj bo prinesla prihodnost, bomo pa videli."