Po decembrskem svetovnem prvenstvu v poletih v Planici je pri le dobrih 32 letih Velenjčan na mestu glavnega trenerja zamenjal Gorazda Bertonclja. Čeprav je bil že prej del strokovnega štaba, je vseeno prinesel določeno svežino. Rezultatska krivulja se je pod njegovim vodstvom dvignila. Anže Lanišek in Bor Pavlovčič sta se v svetovnem pokalu zavihtela na oder za zmagovalce, Žaba pa je z osvojeno kolajno na nordijskem svetovnem prvenstvu izpolnil enega izmed ciljev sezone.

Hrgota bo na selektorskem mestu ostal še dve leti. Tako bo skakalce vodil na dveh zelo pomembnih tekmovanjih. Najprej so naslednjo sezono na sporedu olimpijske igre v Pekingu, leto kasneje pa največji zimski dogodek v Sloveniji do zdaj – nordijsko svetovno prvenstvo v Planici. Še prej pa ga čaka zahtevno pripravljalno obdobje in predtem sestava A-reprezentance.

Če potegnete črto pod sezono, kakšno oceno bi dali?
Glede na to, kako so se odvijale stvari, bom rekel, da je bila kar uspešna. Sploh za Anžeta Laniška in Bora Pavlovčiča, ki sta znova naredila en premik naprej v svojih karierah. Mislim, da sta to dva fanta, ki sta lahko v naslednjih sezonah zelo močna in zelo dobra. Predstavljata neko jedro ekipe, na katerem lahko drugi rastejo. Za druge bom pa rekel, da je, kot sem ves čas ponavljal med sezono, vedno zmanjkala tista pika na i. To s pravim delom naprej lahko postavimo in so tudi lahko naslednje sezone zelo uspešne. Bo pa treba kakšno stvar spremeniti, pri vseh, tako pri nas v strokovnem štabu kot pri fantih, popraviti in mislim, da smo kot ekipa lahko zelo močni.

Vas navdaja z optimizmom dejstvo, da ste po decembrski aferi in težavah med sezono rasli, potem pa s kolajno v Oberstdorfu tudi izpolnili enega glavnih ciljev sezone?
Vesel sem, da so fantje po decembru pristopili zelo homogeno. Mislim, da je to edini pravi pristop. Ekipa mora biti homogena. Če bodo fantje delali tako, da bodo rasli kot ekipa, kot ena velika nacija, kar konec koncev Slovenija v skokih mora biti, bodo prišli tudi uspehi. Tako drug drugega začnejo vleči. Tako je bilo po tisti ekipni tekmi decembra, ko je Peter Prevc prišel kot menjava, kot nekdo, ki je bil s kovčkom že skoraj doma, in na tekmi potem naredil dva najboljša skoka v celem koncu tedna. Potem sta dodala še Domen Prevc in Anže, na koncu pa smo bili že skoraj v boju za medalje. Mislim, da je ta nedelja naredila neki premik pri vseh nas. Potem so se stvari začele lepo odvijati. So bili seveda še spodrsljaji. Cela sezona je bila zelo težka in naporna že brez tega decembrskega dogajanja. Potem še vse te stvari in bom rekel, da nas je naredila zelo močne. Mislim, da se lahko iz nje marsikaj naučimo. Je pa samo na nas in na fantih, ali bomo to vzeli pozitivno in se iz tega kaj naučili.

Sorodna novica Ob Borovem poletu za anale Hrgota celo upal na svetovni rekord

Ko ste sprejeli izziv glavnega trenerja, kako težko je bilo vse skupaj po domačem svetovnem prvenstvu v poletih?
Bilo je grozno, ne samo težko. Res hudo, ker pač nikoli si ne predstavljaš, da se lahko kaj takega zgodi. Na tak način. Pač zgodilo se je, kar se je zgodilo. Tisti trenutek se je toliko stvari odvijalo, da sploh ni bilo časa potem nekaj na hitro in preveč razmišljati. Takoj zatem je bil na sporedu Engelberg, nato še novoletna turneja in stvari so šle zelo hitro. Ko pogledam za nazaj, pa lahko rečem, da je bilo zelo zahtevno in res velik izziv.

Ste se iz vsega skupaj veliko naučili?
Ja, zagotovo. Kot pravim, poskušam iz vsake izkušnje potegniti čim več pozitivnih stvari in se čim več naučiti iz negativnih. Ta izkušnja je bila zame na splošno zelo prelomna. Ne samo v skakalni karieri, ampak na splošno taka življenjska. Take stvari se pač dogajajo v življenju in samo od tebe je odvisno, kako se jih lotiš in odločiš reševati.

Po letih ste zelo zgodaj postali glavni trener. Prinesli ste neki svež veter, precej sproščenosti, vendarle pa glavni trener predstavlja tudi neko avtoriteto. Kako ste se spopadli s tem velikim izzivom?
Na način, na kakršnega je prišlo do vsega skupaj, si zagotovo nisem predstavljal. To priložnost res jemljem kot veliko čast. Biti glavni trener reprezentance v moški skakalni ekipi, v športu, ki je skoraj nacionalni v Sloveniji, je res velika čast, ki je ne jemljem samoumevno in jo uživam iz dneva v dan. Vsak dan jo jemljem kot privilegij. Ravno zaradi tega jo želim izkoristiti maksimalno in poskušam dati vse od sebe. Avtoritete pač ne moreš izsiljevati. Če delaš v redu in si predan svojemu delu, bodo fantje to začutili. Če začutijo, da stvari ne jemlješ resno, jih tudi oni ne bodo. Mislim, da moraš voditi z vzorom. Zahteve so včasih lahko dvorezne. Mislim, da moraš biti pri teh stvareh umirjen in preudaren, dobro moraš premisliti vse skupaj, na koncu pa tudi biti odločen.

Kakšno motivacijo vam predstavljajo olimpijske igre, ki so na sporedu naslednjo sezono, in tudi domače nordijsko svetovno prvenstvo, ki bo v Planici čez dve leti?
Veseli me, da imamo pred sabo dva taka vrhunca, drugega za drugim. Če delaš in imaš močno ekipo, mora biti vsem to velik motiv. Želim si, da bodo fantje "grizli", se borili in si močno želeli uvrstitve v ekipo za olimpijske igre. Nekateri bodo mogoče to vzeli kot breme in morda ne bodo zdržali pritiska, ampak fantje, ki so zdržali letošnjo sezono, so prestali že marsikaj, tako da verjamem, da lahko zdržijo te priprave. Se zelo veselim, motivacije seveda ne bo zmanjkalo, prav tako pa ne izzivov.

Anže Lanišek, s katerim imata zelo pristen odnos, je bil najboljši Slovenec letos, to pa je tudi njegova najuspešnejša sezona v karieri. Koliko je pri njem še prostora za napredek?
Všeč mi je, da se pri njem ena taka zgodba gradi že nekaj let. Lani so bili prvi obrisi, česa je sposoben. Letos je naredil še večji napredek in verjamem, da lahko s takim pristopom vse skupaj še nadgradi. Res se veselim zanj in sploh ne bi postavljal omejitev, saj je sposoben marsičesa. Z uspešnimi rezultati tudi vse bolj verjame vase. Z letošnjo izkušnjo je naredil še korak naprej pri samem načinu razmišljanja in pripravi. Mislim, da je tako zahteven do sebe, da se res težko zadovolji. Mora samo rasti in se boriti, po koncu pa bomo gledali, kje so bile te meje.

Bor Pavlovčič je zagotovo odkritje sezone, še posebej, ker prihaja iz B-ekipe. Navdušil je tudi s tem, ko se je po padcih forme hitro dvignil in prišel celo v svetovni vrh, kar je dokazal v Klingenthalu in na koncu v Planici.
Veseli me, da je pri sebi naredil res velik preskok. Postal je zelo samozavesten. Bor je veljal mogoče za bolj zadržanega fanta. Z ljudmi, ki so delali z njim v B-ekipi skozi pripravljalno obdobje, in tistimi, ki smo delali z njim med sezono, se je gradila samozavest. Osebno sem opazil razliko sploh po svetovnem prvenstvu v Planici, ko je nekako psihično padel, a se je potem umiril, hitro pobral in šel korak za korakom naprej. Gradil je z rezultati in znova tudi samozavest. Je bil potem še kakšen manjši padec, ampak to je stvar, kjer bo rasel, se učil in še pridobival samozavest. Mislim, da je pri njem naslednji korak, da tako raven ohranja vso sezono.

Sorodna novica Zajc: Upam, da se bom vrnil iz tega brezna in marsikomu zaprl usta

Že vaši predhodniki so večkrat govorili o nekonstantnosti Domna Prevca. V Planici je znova dokazal, da je lahko blizu svetovnega vrha. Kako poskrbeti, da forma ne bo več tako nihala?
Seveda iščemo rešitve. Na koncu bo pa največjo rešitev našel Domen sam pri sebi. Mora se sam odločiti, koliko je pripravljen. Videli smo za Planico, da je že pred Oberstdorfom začel graditi in delati na sebi. Rezultati so takoj začeli prihajati. S takim pristopom je lahko zelo uspešen. Zdaj je samo vprašanje, ali je to pripravljen delti vso sezono. Vemo pa, koliko je sposoben.

Po tisti aferi je za Timijem Zajcem, ki je bil v zadnjih dveh letih zelo močan slovenski adut, sezona za pozabo. Kaj mora narediti, da bo prišel nazaj med najboljše?
Za Timijem je res kar težka sezona. Prelomna. Od tu naprej gre lahko zelo hitro znova navzgor, lahko pa tudi ne. Zagotovo je to ena taka zelo dobra izkušnja zanj. Mogoče se je res kar veliko usulo nanj decembra. Veliko stvari je takrat padlo nanj in vem, da mu je bilo težko. Zdaj po sezoni je treba potegniti črto, analizirati in pri sebi razmisliti, zakaj se je to zgodilo, kdo je kriv, in na koncu ugotoviti, da moramo biti vsi del tega in da je tudi on del tega. Tudi on bo moral graditi na sebi, samozavesti in se ukvarjati samo s sabo. Verjamem, da bo lahko, ko bo prišel do te zrelosti, znova zelo uspešen.

Od Petra Prevca vsi vedno pričakujemo zelo veliko. Med zimo je imel veliko težav, vseeno pa je nekajkrat dokazal, da lahko še skače na zelo visoki ravni. Kaj mu manjka, da bo naredil še korak naprej?
Podobno kot Timi je imel tudi on zelo težko sezono. Nekje do oktobra je šlo v redu, potem pa so se začele pojavljati določene težave, razne manjše poškodbe. Kar naenkrat je bila potem zima pred vrati. Do januarja se je ves čas lovil, potem ko je končno prišel na neko raven in smo si rekli, da zdaj pa lahko pride tisti trenutek, ko naredi preskok, ko je bil v Lahtiju že zelo blizu, pa kar naenkrat okužba s koronavirusom, ki pa mu je dokončno vzela celo sezono. V Oberstdorf je dejansko prišel neposredno iz izolacije, brez tekmovalnega ritma, ki pa vemo, da je pri njem zelo pomemben. Tam je znova dokazal, da je lahko močan in da je borec. Konec koncev je bilo tako tudi v Planici. Znova en kup dejavnikov, za kar pa mislim, da moramo po sezoni poskrbeti, da se v naslednjih zimah ne bo dogajalo. Verjamem, da je s pravim pristopom in z njegovo miselnostjo lahko zelo hitro nazaj.

Za vami je sezona v vlogi glavnega trenerja, prvič pa vas zdaj v tej vlogi čaka pripravljalno obdobje. Že imate v glavi okviren načrt dela?
To pripravljalno obdobje je ključno. Zelo pomembno je, da se že pred samim začetkom zelo dobro stvari postavijo, kako se bo delalo, in se postavijo vloge strokovnega štaba. Da se točno ve, kaj bo kdo počel. Le z nekim sistemom je lahko sezona potem uspešna. Čaka me še veliko dela. Po sezoni bi mogoče rad kakšen dan za oddih, potem pa naprej. Že med sezono so se naredili neki obrisi. Mislim, da je treba takoj postaviti čim boljše ljudi okoli sebe, ljudi, ki jim bom zaupal in bodo tudi oni meni, potem pa je po mojem mnenju sezona lahko uspešna. Bo pa treba trdo delati ves čas, biti previden, spremljati in analizirati. S pravim pristopom štaba in tekmovalcev je sezona lahko uspešna. Fantje so tudi letos dokazali, da so, če se jim stvari izidejo, lahko zelo uspešni.

Že imate v mislih sestavo A-ekipe in s koliko skakalci bi bilo optimalno delati med pripravami?
Neki obris in ideje so. Imamo postavljeno neko filozofijo. Ko bo prišel čas za to, si želim potem to tudi izvesti. Želim, da bom imel pri določenih stvareh odprte roke in možnost delati na svoj način s pridihom izkušenj prejšnjih. Mislim, da je ta novo-stara kombinacija v tej povezavi lahko ravno prava za neko uspešno zgodbo.