33-letni Velenjčan se je v vlogi prvega moža stroke reprezentance podpisal pod eno najuspešnejših zim v zgodovini slovenskih skokov. Trije njegovi varovanci so seštevek svetovnega pokala končali v deseterici, šest jih je bilo med najboljšimi 20, Slovenija pa je v pokalu narodov zasedla drugo mesto, kar je izenačen najboljši rezultat. Anže Lanišek, Timi Zajc, Cene in Peter Prevc, Lovro Kos ter Žiga Jelar so vsi stopili na oder za zmagovalce. Lanišek, Zajc in Jelar so zmagali, Slovenija pa je slavila tudi na dveh od petih ekipnih tekem.

Dobro je nastopila tudi na vrhuncih sezone. Na olimpijskih igrah je bila na moštveni tekmi srebrna, Zajc in Peter Prevc pa sta sodelovala pri zlatu na mešani ekipni preizkušnji. Zgodovinski je bil tudi Vikersund, kjer je Zajc postal svetovni podprvak v poletih, Slovenija pa je bila brez konkurence na moštveni tekmi. Za piko na i sezoni so orli blesteli pod Poncami, kjer so v petek zasedli prva štiri mesta, v soboto dobili ekipno preizkušnjo, Peter Prevc pa je bil na stopničkah tudi v nedeljo. Ob tem je Zajc dobil seštevek Planica 7, Jelar pa mali kristalni globus. V prihajajoči zimi bo glavni cilj sezone domače nordijsko svetovno prvenstvo v Planici, kjer ob seveda tudi na letalnici zaključek svetovnega pokala.

Za vami je prva cela sezona v vlogi glavnega trenerja. Kako bi jo ocenili?
Ta sezona je bila zelo zanimiva, s številnimi vrhunci in bom rekel, da tudi uspešna. Mogoče je črna pika novoletna turneja, tedaj nam več dejavnikov ni omogočalo, da bi kot ekipa dosegli boljše uvrstitve. Izjema je Lovro Kos, ki je z njo opravil vrhunsko. Me pa veseli, da smo na olimpijskih igrah izpolnili želene cilje. Tista bronasta medalja Petra Prevca bi bila še pika na i vsemu. Seveda je bil potem odličen tudi Vikersund. V svetovnem pokalu šest fantov med 20. Vse to je lepa popotnica za prihodnjo sezono. Če smo kaj narobe delali, bomo popravili za naprej, da se fantje zavedajo, da so sposobni in dobijo še dodatno motivacijo, ki pa je z domačim svetovnim prvenstvom tako ali tako ne bo manjkalo.

Češnja na torti je bila verjetno Planica?
Res je. Vsi smo čakali to Planico, upali na lepo vreme, veliko število gledalcev in dobre rezultate. Potem dobiš vse tri naenkrat in je že kar malce kičasto. Taki trenutni naj samo trajajo.

Izpolnili ste praktično vse cilje, ki ste jih zastavili pred zimo. Kaj vas žene oziroma motivira za naprej?
Moj prvi motiv, verjamem, da vseh nas, je ta novoletna turneja, ki me močno žre, da smo si dovolili, da nas določeni dejavniki tako vržejo iz tira. Ne, da zaradi ravni skakanja ne dosežemo dobrih rezultatov, ampak zaradi enih dejavnikov, ki jih nismo znali nadzirati. Želim, da smo prihodnjo sezono bolje pripravljeni. Recimo na olimpijskih igrah so se dogajale podobne stvari in smo znali že drugače odreagirati. Želja je, da četudi ne zmagujemo vedno, v bistvu držimo neko raven in konstanto. Da sezono izpeljemo brez velikih padcev in pridemo dobro pripravljeni na domače svetovno prvenstvo. Potem nismo dobili individualnih medalj na velikih tekmovanjih. Tukaj bi morali narediti še nadgradnjo. Peter bi jo lahko osvojil na srednji skakalnici. Tudi Timi Zajc bi jo lahko na veliki, Peter in Lovro pa sta bila konec koncev zaradi doskoka v prvi seriji oddaljena od igre za kolajne. Daleč smo od boja za velikih kristalni globus. Nismo v igri za prva tri mesta. Tu je tudi velika motivacija za naslednje leto. Ciljev in želja je vedno veliko in motivacije nikoli ne zmanjka.

Po koncu lanske sezone ste dejali, da se iz nje lahko veliko naučimo. Če vemo, da se iz porazov lahko veliko, kaj pa se iz tako uspešne, kot je letošnja?
Se bom navezal na tiste stvari, ki nam niso uspele. Sicer pa se iz uspehov naučiš, da moraš v tistem trenutku uživati in jih izkoristiti. Če dobo deluješ in izkoristiš dobra skakanja, si nagrajen z uspehi. Če trdo delaš in potem nisi nagrajen za to, je potem zelo težko. Fante imamo zelo močne. Res so naredili pri sebi velik premik. Ukvarjali so se samo s svojim skakanjem. Želim, da nadaljujejo v takem ritmu, saj so sposobni zelo veliko. Res verjamem vanje, imamo veliko dobrih tekmovalcev in škoda bi bila, če tega ne bi izkoristili.

Goran Janus kot najuspešnejši slovenski glavni trener do zdaj je velikokrat poudarjal pokal narodov. Koliko vam pomeni to drugo mesto?
Veliko. Vedno smo bili četrti, peti, šesti … V redu, bili smo dvakrat na stopničkah, a sicer smo se vedno uvrščali na ta mesta. Vse skupaj je lepa nagrada za trenerja in štab. Vsaka medalja na olimpijskih igrah na primer šteje veliko, mogoče za trenerja pa ekipna še odtenek več. Predstavlja neko zadovoljstvo in potrditev.

Omenili ste veliki kristalni globus. Verjamete, da se lahko že v kratkem kdo od Slovencev bori zanj?
Verjamem, da imamo pet, mogoče šest fantov, ki so tega sposobni. Želim, da tudi fantje verjamejo v to. S tako motivacijo bomo šli v prihodnjo sezono. Predvsem pa je pomembno, da v tej motivaciji in želji ne bodo pogoreli in izgoreli.

Sorodna novica Petrove stopničke pomiritev za nazaj, Jelar se zaveda teže globusa

V prvi polovici sezone se je oblikovalo stabilno jedro petih skakalcev. Tedaj ste rekli, da iščete šestega, pa ste ga potem dobili, tudi sedmega. Kako je sicer pomembno takšno jedro, da se ekipa ves čas ne menja?
To je lepa podlaga za prihodnjo sezono. Fantje so zelo močni in sposobni. Šest med 20 v svetovnem pokalu je veliko in lepa podlaga, s katere pa je treba poskusiti narediti še korak naprej. Ne gre vedno navzgor. Vemo, da ne morejo vsi, a poskušali bomo narediti korak naprej. Fantje so zelo delavni, pridni in motivirani, imajo vse pogoje in zakaj ne bi šli stopničko višje.

Če je ekipa tako močna, so sladke skrbi. Toda na moštvenih tekmah lahko skačejo le štirje. Za izbor postave ste določali merila, kako težak pa je bil dejansko izbor?
Zagotovo ni bilo lahko. Težko je za trenerja povedati, kaj šele za tekmovalca, ko mora to slišati. Sem pa vesel, da jim je bilo vse skupaj v neko motivacijo, oziroma jim je dalo dodaten zagon, da so se kaj naučili iz tega in postali še boljši. Tak primer je Žige Jelarja, ko ni nastopil v Vikersundu. Potem je mogoče nekakšno olajšanje po takih odločitvah, ki niso lahke, so pa del službe.

So bili potrebni dodatni pogovori?
Pogovarjamo se ves čas. Veš, da takih odločitev ne bo vzel z lahkoto, da ga bo malce prizadelo, ampak poskušaš narediti, kar je najbolje za ekipo. Lahko skačejo le štirje, imaš jih sedem in trem moraš recimo povedati, da ne bodo nastopili. Pred enim letom bi prosili za take težave. Veseli me, da eden drugega motivirajo in se ženejo naprej. Vedo, da če na treningih nekoga preskočijo, je raven kar visoka. Recimo Anže Lanišek je lani vlekel voz in držal ekipo, letos so se mu pridružili tudi drugi, on pa je to znal sprejeti. Vse skupaj je lepo videti in verjamem, da lahko iz tega naredijo še marsikaj.

Že prej ste delovali v reprezentanci, odkar pa ste glavni trener se zunanjim opazovalcem zdi, da ste v ekipo vnesli dodatno sproščenost. Kako pomembna je?
Mislim, da je pomembna v vsakem športu. V skokih je nedvomno zelo. Če nekaj delaš v krču, težko narediš najboljšo izvedbo. Mislim pa, da so fantje naredili pri sebi ta premik, ko so se res začeli ukvarjati le s sabo, reševati svoje stvari in svoje težave ter tisto, na kar imajo vpliv. Z vsem skupaj so rasli, mi pa smo skušali le pomagati, kolikor se je dalo. Največji premik so naredili sami.

Če bi vam, ko ste prevzeli mesto glavnega trenerja, dali spisek, kaj boste do marca 2022 dosegli, bi ga takoj podpisali?
Ko smo prevzeli, sta bili prvi stvari, ki sta mi padli na pamet, medalja na svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu in kolajna na olimpijskih igrah. Kakršni koli. Ni lepšega kot, ko se ti cilji uresničijo. Z medaljo v Oberstdorfu smo začeli verjeti. No, verjeli smo že prej, ampak ko dobiš rezultatsko potrditev, veš, da so fantje toliko sposobni oziroma močni, da lahko naredijo te korake naprej. Naredili so jih. Ne bo šlo vedno navzgor in še vedno bodo padci. Če pa dvigneš raven vsega skupaj, so padci manjši. To je želja za naprej.

Že razmišljate o sestavi ekip v novi sezoni?
Nekaj smo se že pogovarjali, kako bi izpeljali vse skupaj. Vzeli si bomo čas in čim prej te stvari uredili. Imamo neke okvirje, kako bi radi izpeljali. A in B ekipi morata dobro funkcionirati skupaj. Tudi mladinska. Nekateri mladinci letos postanejo člani in tudi zanje je treba poskrbeti. Poskusiti je treba dobiti neko bazo, ki bo čim širša. Nobeden ne bo zapostavljen in vsak bo imel priložnost priti zraven. Konec koncev delamo za skupne cilje. Skupaj bomo dali glave in naredili tako, da bom čim boljše za vse.

Anže Lanišek je drugo sezono zapored najboljši Slovenec v svetovnem pokalu. Čeprav je za njim najboljša sezona, kar se tiče skupne razvrstitve, pa je bilo nekaj padcev med zimo. Vsakič se je šampionsko in hitro pobral. Kaj to pove o njem?
Lepo besedo ste uporabili – šampionsko. To so težke stvari, ko doživiš tako hude padce v sezoni, sploh, če veš, da si recimo na novoletni turneji sposoben biti med tremi, potem pa se ne uvrstiš med dobitnike točk. Hudi udarci. Da se znaš pobrati po njih, pa samo pokaže, kako močna je glava. Na njegovo smolo je bila mogoče želja, ali pa pričakovanja na olimpijskih igrah tako velika, da se potem ni izšlo na skakalnicah. Ampak tudi po razočaranju v Pekingu se je tako dobro pobral in skoraj zmagal v Oslu, bil potem v Planici prvič na stopničkah v poletih. Vedno je veljajo pravilo, da Anže pa ni letalec. Zdaj je že tokrat dokazal, da uživa v zraku in sodi med najboljše letalce na svetu. Ko narediš take premike, moraš biti psihološko zelo močan. Želim pa, da v prihodnji sezoni te padci niso kot temperatura v Planici z -1 na +20, ampak je ves čas 18 ali 19 (smeh, op. a.).

Konstantnost Ceneta Prevca, vrnitev Timija Zajca in Žige Jelarja, odkritje Lovra Kosa … Slovenija tako močne ekipe še ni imela.
Vse skupaj mi veliko pomeni. Vsak od teh štirih fantov je imel neko svojo zgodbo. Vsak je iz različnih zgodb oziroma poti prišel na neko raven in smo lahko zadovoljni ter veseli, da imamo toliko fantov. Naša naloga je samo, da jih poskusimo čim bolje usmeriti, da nadaljujejo v tem ritmu in jim uspejo še boljši rezultati. Poskušamo stremeti še k večjim uspehom.

Peter Prevc v minuli sezoni ni in ni uspel skočiti v deseterico. V tej zimi je po slabšem začetku postopoma napredoval. Glede na reakcijo po vsakem dobrem skoku se res vidi, koliko mu pomeni.
Res je. Zdi se mi, da ko enkrat padeš in se vrneš, toliko bolj ceniš. Verjamem, da Peter zdaj res uživa v skokih. Le želim si, da nadaljuje v tem ritmu, ki ga je ujel v drugem delu sezone, predvsem od olimpijskih iger dalje. Da verjame vase, da je sposoben. Večkrat se kdo šali, da je Peter že star. Tudi po šalah lahko začneš to verjeti. Peter je seveda še mlad in ima lahko še zelo dolgo kariero. Samo, da verjame v to. Mislim, da zdaj zelo dobro deluje in verjame, da lahko pusti še kakšen pečat v skokih. Je na dobri poti, letos pa je naredil lep temelj za prihodnjo sezono.

Kaj Peter Prevc pomeni vaši ekipi in slovenskim skokom nasploh?
V bistvu je prva stvar, ko pomisliš na slovenske smučarske skoke, Peter Prevc. Cenim, da tudi on pomaga tej ekipi oziroma, da je neka osebnost, ki prinaša dodano vrednost. Če imaš v ekipi Petra Prevca, ima ta ekipa nek ugled. Če imaš tak ugled, imaš tudi samozavest. Če imaš samozavest, postajaš boljši in močnejši tudi na skakalnici. To so stvari, ki prinašajo vse te malenkosti, hkrati dvigujejo popularnost. Je res tak vodja.