Padel je zastor nad 44. sezono svetovnega pokala v smučarskih skokih, ki je bila za slovensko reprezentanco zelo uspešna. Izbranci Roberta Hrgote so blesteli na svetovnem prvenstvu, na katerem je Timi Zajc postal svetovni prvak, najboljša pa je bila tudi ekipna na Bloudkovi velikanki. Zajc je skupaj z Anžetom Laniškom dobil še bron na mešani moštveni preizkušnji.

Lanišek je bil najboljši Slovenec v svetovnem pokalu, v katerem je zasedel skupno tretje mesto, potem ko je 16-krat stal na zmagovalnem odru, štirikrat na najvišji stopnički. Domžalčan je bil odličen tretji tudi na novoletni turneji, ob koncu zime pa je v Planici trikrat zasedel drugo mesto. Na zadnji tekmi ga je za vsega desetinko ugnal Zajc, tako pa je pod Poncami na veliko željo vseh pravo piko na i postavila Zdravljica. V intervjuju za MMC je črto pod zimo potegnil slovenski selektor Robert Hrgota.

Konec je dolge, naporne, a tudi zelo uspešne sezone. Kakšna je vaša ocena?
Vsi smo se spraševali, kako bo videti sezona, dolga pet mesecev. Vedeli smo, kateri vrhunci nas čakajo. Dobro smo se pripravili nanje. Krona je bila na svetovnem prvenstvu v Planici z dvema zlatima medaljama in eno bronasto. Lepi uspehi, na katerih lahko gradimo naprej. Videli smo, kaj nam še manjka. Analizirali bomo, zakaj so Avstrijci tako izstopali, in bomo skušali pred prihodnjo sezono še najti te razlike.

Vse zastavljene cilje ste obkljukali, kajne?
Želja je bila, da bi bili med prvimi tremi na vseh večjih tekmah in v vseh skupnih seštevkih. Me veseli, da cilj, ki ga postaviš, izpolniš. Veseli smo, da smo prvič v zgodovini dvakrat zapored v pokalu narodov med prvimi tremi. Še nekaj, na čem lahko gradimo. Zdi se mi, da je prelomen čas, da naredimo še korak naprej.

Drugo zimo zapored ste na vseh vrhuncih sezone nastopili odlično. Kako vam je uspelo tempirati formo, da ste bili ravno takrat, ko je bilo najpomembnejše, najboljši?
Če povem, bodo drugi vedeli (smeh). Predvsem je zelo pomembno, da prepričaš tekmovalca oziroma da od samega začetka verjameš v zgodbo in stvari, ki jih delaš, da bo vse skupaj delovalo. Je pa veliko lažje, če imaš take športnike in strokovno vodstvo, ki ti pomaga, da se stvar lahko čim bolj prilagodi temu. Na novoletni turneji smo že v štartu z Anžetom in drugimi fanti imeli ta cilj in željo. S tem se začne. Torej, s fanti, ki vedo, kaj je treba narediti, da se cilj doseže. Kar se tiče treninga, skušaš čim bolj pripraviti, da pride to tega, na koncu pa mora seveda vedno biti izvedba, kakršna mora biti. Pa še srečo moraš imeti na koncu.

Lani ob koncu sezone in pred letošnjo ste poudarjali, da še manjka novoletna turneja, na kateri Slovenija z redkimi izjemami v preteklosti ni imela odličnih rezultatov. Letos je bil Lanišek tretji. Je z vso tradicijo in pomenom v skokih še toliko večje zadovoljstvo, da vam je tudi tam uspel vrhunski rezultat?
Odkljukali smo najboljše tri v končni razvrstitvi. Še vedno je glavni cilj, da se poskusi dobiti skupni seštevek turneje. To je eden večjih ciljev za naprej. Videli smo letos, kaj pomeni in koliko časa traja, da prideš med tri. Treba je pa še kaj narediti, da si lahko v igri za skupno zmago.

Kot ste dejali, je bila krona na svetovnem prvenstvu v Planici. Kako po mesecu dni gledate na izjemen uspeh, mejnik slovenskega skakanja, ki vam je uspel z dvema zlatima medaljama?
Še nisem potegnil neke črte. Sezona se je ravno končala, in ko si enkrat v pogonu, se poskušaš čim manj ozirati nazaj. Stvari se dogajajo in odvijajo, tako da ti potem zmanjka časa. Kot gledam vsako stvar. Lepo, da se dogajajo stvari, ki si jih želiš. Lepo, da uresničiš želje in cilje. Toda ves čas gledam naprej, kaj še manjka in kaj je še treba narediti. Ko bom enkrat končal trenersko kariero, pa bom pogledal nazaj, kaj nam je uspelo in kaj smo dosegli.

Sorodna novica Lanišek: Kubacki pokazal, da je ljubezen tista, ki največ šteje

Lanišek je v zadnjih sezonah vsakič naredil korak naprej. Letos je navdušil s konstantnostjo. Kako vi gledate nanj in na njegovo pot?
Ne moremo pričakovati, da bo vsako leto tak napredek. Anže veliko časa in truda vloži, zato je takšen napredek. Če bo nadaljeval v takem ritmu, si lahko obetamo veliko. Letos je bil Granerud premočen, je pa tudi Anže zelo močen. Ima vse, kar vrhunski skakalec potrebuje. Se mi zdi, da mu je letos po svetovnem prvenstvu padel ta težek nahrbtnik bremena s hrbta. Zadnji mesec je bil iz fizičnega in psihološkega vidika zelo težek, ampak je deloval zelo dobro in skakal na res visoki ravni. To moraš imeti, če želiš biti na koncu sezone vsaj med tremi v skupnem seštevku.

Omenili ste Halvorja Egnerja Graneruda. Se lahko Anže že kmalu bori tudi za veliki kristalni globus ali zlatega orla?
Nedvomno. Seveda se mora za take dosežke razumljivo več stvari poklopiti. Stvari, ki jih lahko pri sebi dodaš, pa mu ne manjka veliko. V veselje mi je delati z njim. Vsako leto dozori in spozna nekaj novega. Največ se nauči na svojih napakah, ampak ko se nauči, si potem tudi zapomni.

Že lani je v Planici poletel do stopničk, letos pa je v poletih še napredoval in je med najboljšimi. Je kompleten skakalec?
Ves čas je bil kompleten skakalec, le treba je kdaj kaj samemu sebi dokazati. Da zna leteti, je dokazal že večkrat. Lani je bil v Planici na zmagovalnem odru, pred leti je bil na primer drugi v kvalifikacijah Kulma, a se potem na tekmi ni izšlo. Skače na način, ki funkcionira na vseh skakalnicah. To je moderno skakanje. Vidimo, da je vse manj specialistov. Včasih jih je bilo po deset v vrhu, a zdaj tega ni več. V vrhu so fantje, ki so dobivali medalje na srednjih napravah in tudi v poletih. Vse gre v tej smeri, Anže pa ima vse, kar je potrebno za prihodnost.

Poleg tretjega skakalca zime imate tudi svetovnega prvaka. Timi Zajc je z zlato kolajno dokazal svoj veliki potencial, o katerem govorimo že vrsto let. Kaj vam pomeni, da je pod vašim vodstvom prehodil to pot iz krize po incidentu v Planici na svetovni vrh?
Mogoče mi malce drugače gledamo na to pot. So stvari v karieri, ki se morajo zgoditi. Zgodijo se z razlogom. Pomembno je, koliko izkušenj odneseš iz teh dogodkov. Timi se je vsako leto razvijal kot skakalec in kot človek. Se mi zdi, da vsako leto naredi velik korak naprej. Star bo šele 23 let. Če bo nadaljeval v tem ritmu, ga čaka zelo lepa in uspešna kariera. Kot smo rekli, vsako leto se moraš dopolnjevati tako tehnično kot osebnostno. Za zdaj mu gre dobro. Lepa zgodba je, da se je pobral po svetovnem prvenstvu v poletih v Planici, kjer se je zgodil tisti incident. Pomembno je, da se pred tem ne skriva. Da se vsi zavedamo, kaj se je zgodilo, in vsi iz tega rastemo.

Po osvojeni zlati medalji je dejal, da ste mu že pred sezono rekli, da računate na njegovo kolajno na Bloudkovi velikanki. Zakaj je tako dober na tej napravi, ko je bil na prvenstvu praktično v vseh serijah korak pred tekmeci?
Tudi na manjši napravi sta bila z Anžetom zelo dobra, toda mogoče je zmanjkalo malce sreče za kaj več. Iskreno sem od obeh ne bom rekel pričakoval, ampak smo z obema merili na medaljo na veliki skakalnici. Anže je na tekmi naredil manjše napake. Obema fantoma ta naprava zelo ustreza. Več kot narediš skokov, bolj samozavesten postajaš. Timi je mogoče človek, ki potrebuje malce več časa. Ko enkrat dobi tisti občutek, pa je zelo samozavesten. Zelo verjame v to. Mogoče je to tak korak, ki ga potrebuje za naprej. Potencial ima od nekdaj, ko je samozavesten in odločen, ko to doda zraven, pa ima Anže z njim veliko dela na skakalnici.

Ko ste omenili specialiste, takšen je Domen Prevc, ki pa ima za sabo sezono precej konstantnega skakanja. Seveda je imel v karieri že boljše rezultate, vseeno pa letos ni bilo toliko nihanj. Kaj manjka, da začne boljše rezultate dosegati tudi na skakalnicah, na katerih je v preteklosti tudi že zmagoval?
Res, kot pravite, je zmagoval tudi na manjših napravah. Ima potencial, zmožnost in je tega sposoben. Ta sezona je bila prva taka, da je bil v bistvu od začetka z glavo pri stvari. Je razumel, kaj se zahteva in kaj želimo. Nekako je prva sezona, na kateri lahko zdaj gradi. Čaka ga nekaj dela, verjamem pa, da je po tej sezoni videl, kaj je treba vložiti. In se zaveda oziroma ve, katere korake mora narediti, da v bistvu ni samo, ko se stvari poklopijo, zraven, ampak je lahko konstanto še bolj v vrhu in ne le na letalnicah.

Koliko sta po padcu o prihodnosti govorila s Petrom Prevcem in kako poteka njegovo okrevanje?
Zdaj je mesec od tistega padca in pred sabo ima še nekaj tednov mirovanja. Zdi se mi, da bo ta počitek zanj prišel zelo prav, da lahko vse skupaj resetira. Smo se že pogovarjali, kaj je treba, kaj je bilo dobro, kaj slabo, kaj moramo narediti mi in kaj on. Mislim, da bo lahko že na samem startu sezone začel normalno. Veseli me, da je zelo motiviran in si želi dokazati, kar je že dokazoval vsa ta leta. Tudi če bi zdaj končal, je seveda toliko naredil, ampak mislim, da lahko naredi še marsikaj. Lani je dobil dve olimpijski medalji, bil je odličen na svetovnem prvenstvu v poletih, bil je na stopničkah v Planici … Veliko lahko še pokaže in tega se tudi zaveda. Sem vesel, da je imel v bistvu prisilen počitek, da se res dobro odpočije.

Koliko še vedno pomeni v vaši ekipi?
Zelo veliko. Vsi vemo, kaj v skokih pomeni ime Peter Prevc. Je steber ekipe, ki je dal čez toliko sezon svetovnega pokala, več kadrov, ki razume, kaj je treba, da stvari delujejo, kot je treba. Veseli me, da se fantje lahko z njim pogovorijo in potem vedo, kaj je treba narediti za vrhunski rezultat. Je neka oporna točka za vse.

V tej zimi niste veliko spreminjali ekipe. Nobene spremembe zaradi slabe forme oziroma nizke ravni skakanja. Kako pomembno je, da tako imate stabilno jedro?
Tako kot je pomembno takšno jedro, je pomembno tudi to, kaj to jedro obkroža. Nedvomno je zelo prijetno videti skakanje Roka Masleta. Tudi Žak Mogel je bil deseti v Saporu. Potrebujemo čim več takih fantov, kar pomeni, da tudi skakalci iz B-ekipe vidijo, da je mogoče priti na visoko raven, če se dobro dela. Pomembna je baza petih oz. desetih tekmovalcev. Če potem potegneš črto, pomeni, da sistem funkcionira. Potem je zdravo okolje. Vidimo letos. Trije skakalci so končali kariero in hitro lahko zmanjka tekmovalcev za svetovni pokal. Nikoli ne smeš zaspati. Šest skakalcev je dovolj, ampak tudi ti fantje potrebujejo motivacijo, da ostajajo notri in čutijo pritisk iz ozadja. Ko čutiš pritisk, si še toliko bolj predan. Ti fantje, ki prihajajo, pa se morajo zavedati, da ko dobijo možnost, so sposobni skakati na visoki ravni.

Sorodna novica Taktično tveganje Hrgote Zajcu omogočilo polet na vrh

Omenili ste tri, ki so končali kariero. Športno pot so sklenili še zelo mladi. Nekateri si niso mogli izboriti mest v svetovnem pokalu, ki so omejena. Letos je potem debitiralo nekaj mladeničev. Je zaledje obetavno?
Nedvomno je. Zdi se mi, da imamo dovolj uspešnih in obetavnih mladih fantov. Z njimi je treba delati previdno. Omogočiti jim je treba, da dobijo občutek, da se jim ne mudi. Da ne mislijo, da če pri 19 ali 20 letih ne naredijo nekih rezultatskih dosežkov, to pomeni, da je konec. Pomembno je, da imajo podporo staršev, zveze in klubov. Treba je vlagati v klube. Vsi ti fantje pridejo iz klubskih selekcij, v katerih delajo s klubskimi trenerji. Pomembno je, da vsi verjamejo v isti sistem. Egoizem mora biti na stranskem tiru, da vsi delamo za skupno dobro. To pa je, da imamo čim več fantov, ki so sposobni skakati v svetovnem pokalu.

Izpolnili ste praktično vse cilje zadnjih dveh sezon. Kaj vas žene naprej?
Če ne rezultatsko, pa pri vsakem posamezniku. Prej sva govorila o Anžetu, Timiju, Petru, Domnu … Za vsakega fanta si želiš, da naredi napredek in doseže svoje dosežke iz prejšnje sezone. Kdaj to uspe, kdaj ne. Za vsakega fanta imamo vizijo, kam želimo, da pride in kje je njegova raven. Posledično so potem tudi rezultatska pričakovanja. Če ne bi imeli uspešnih fantov, če ne bi skakali dobro, ne bi mogli imeti rezultatskih ciljev, kot je medalja na svetovnem prvenstvu.

Brez velikih zadržkov pa ste na glas omenili tudi najvišje dosežke, kot sta globus in zlati orel.
Treba je biti realen. Lahko govorim, da si želimo globus. Vsak si ga želi. Treba pa je biti realen novembra, ali si tega sposoben. Cilj je, da se postavimo v položaj, ko lahko novembra iskreno rečemo, da merimo na orla ali pa na globus. To je ta neki cilj, motiv, da imaš pritisk. Večkrat poudarjam, da je neki trener vedno govoril, da je pritisk privilegij. Če prideš v tak položaj, moraš to izkoristiti. Delaš v tej smeri, da koncu čutiš čim več pritiska pred začetkom sezone in v ključnih trenutkih. Več kot je tega pritiska, bolj si ga navajen. Bolje lahko odreagiraš in manj stvari te lahko preseneti.

Nekaj govora je bilo o tem že na svetovnem prvenstvu v Planici. Po vseh teh uspehih potrkajo na vaša vrata tudi močnejše skakalne nacije?
Pogovarjaš se vedno. Želja je delati s fanti, s katerim nekako ne odraščaš, ampak se razvijaš. Oni se razvijajo in ti z njimi. Začneš jemati bolj na osebni ravni. Kot pravim, vedno delamo za denar, ampak najlepše je delati z veseljem, potem pa skrbiš samo za to finančno higieno. Da je pokrito, da ne razmišljaš o tem in si potem osredotočen le na svoje delo. Zdi se mi, da imamo ekipo fantov in štaba, ki nas vse čaka še veliko dela in razvoja, da si naberemo še izkušenj in znanja. Lepo je gledati, kako rasteš skupaj s fanti in se razvijaš. To je tudi taka stvar, ki je v življenju zelo pomembna.