"Glavni razlog je telesna teža. Skoki so pač specifičen šport. Skakalci moramo imeti zelo nizko težo. Sem med višjimi skakalci in mogoče malce težje nadzorujem vse skupaj," je odločitev za slovo opisal skakalec ND Rateče Planica, ki bo letos dopolnil 25 let. Zadnji dve leti se preprosto ni našel. Že lani je o težavah z uravnavanjem telesne teže spregovoril tik pred koncem sezone svetovnega pokala pod Poncami, ko je edinkrat dobil priložnost v zimi med elito. Nato je pustil tudi dober vtis na poletih, ko je večkrat preletel 230 m.

Od Slovencev dlje poletel le Peter Prevc

Toda poleti so se težave nadaljevale in poti iz krize ni našel: "Te težave imam že kar nekaj let. Natančneje od leta 2016. Vsako leto so, kar se tiče teže in skokov, vzponi in padci. Vse je povezano. Zadnji dve leti so bile težave tako velike, da skoki niso bili na ravni, kakršni bi si želel. V bistvu niso bili niti blizu. Bilo je bolj kot ne mučenje. Ves čas sem iskal rešitve, nisem jih našel in zato sem se odločil, da se umaknem in podam novim zmagam naproti. Sicer vrat ne zapiram dokončno. Še naprej bom pustil možnost, da če pridem s to telesno konstitucijo zraven, bom še razmišljal o kakšni vrnitvi, ampak najprej moram pri sebi urediti stvari. Če bodo šli kilogrami in želje v drugo smer, je pa to to."

Kljub omenjenim težavam je sezono 2020/21 končal na 13. mestu svetovnega pokala, s čimer je bil tedaj drugi najboljši Slovenec. Trikrat se je tedaj zavihtel na oder za zmagovalce. Drugi in tretji je bil v Klingenthalu, pika na i najboljši zimi kariere pa je bila Planica, kjer je eno tekmo končal na tretjem mestu, za konec festivala letenja na smučeh pa je pristal pri osebnem rekordu 249,5 m, s čimer je za Petrom Prevcem Slovenec z drugim najdaljšim poletom. Lani je nato njegov dosežek izenačil Anže Semenič, to pa sta tudi rekordna slovenska poleta na planiški napravi.

Najboljša sezona posledica stradanja

"Tista teža je bila posledica stradanja. To pa žal ne gre. To ni življenje. Na ta način niti nočem skakati," je o svoji najboljši sezoni spregovoril Mojstrančan. V tej zimi je tekmoval zelo malo. Nastopil je le v Planici na celinskem pokalu in na dveh tekmah pokala FIS-a na Poljskem, pa še na tej ravni je bil daleč od vrha: "Odločitev sem sprejel pred kratkim. Bil sem na pokalu FIS v Szczyrku. Tam nisem nastopil po svojih željah. Potem me je načela še bolezen in sem bolj kot ne ostal doma. Dotolčen. In potem se nekako dokončno pri sebi sprejel. Dvomi so se tako ali tako pojavili že poleti, ko so bili kilogrami še toliko višji. Preprosto se je vse skupaj nabiralo nekaj časa. Konec februarja pa sem rekel, da je to to."

"Zelo težko je sprejeti tako odločitev, ker sam pri sem vem, da sem sposoben še vedno, če sem telesno dovolj dobro pripravljen. Vem, da imam te občutke, da sem zelo dovzeten do nekih sprememb in lahko zelo dobro delujem s tehniko in vsem. Stran odhajam s kančkom dvoma, ampak mislim, da sploh potem, ko se bo malce umirilo in bom imel nekaj časa, bom lahko zadovoljen," je s cmokom v grlu razlagal Pavlovčič.

Poskusil z različnimi pristopi, a ni šlo

Vrsto let je torej iskal rešitev, a je ni našel: "S strokovnjaki smo delali že v mladinskih letih. Poskusil sem z različnimi pristopi in marsikatero stvar. Delal tudi s psihologi, če je s psihološkega vidika primer. Ali se pač ne morem preprosto upreti, ali je narava pač takšna. Lahko mirno rečem, da sem padel v neki začaran krog. Ko imaš v glavi, da je treba hujšati, je to samo še težje. Ko ni rezultata, je spet težje. Bom videl, kako bo, ko sprostim misli, kakšna bo želja po hrani. Zadnje leto je bilo vse skupaj noro."

Letos mu je pripadla čast, da se je kot član domačega kluba na preizkusu prvi spustil po letalnici. Z letošnjim skakanjem si ni izboril mesta med dvanajsterico, ki bo nastopila v četrtkovih kvalifikacijah. Bor je na preizkusu poletel 207 m, zadnji skok kariere pa ga čaka v petek.